Delali naj bi čim dlje

S predlaganimi spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju naj bi spodbujali čim kasnejše upokojevanje.

Ljubljana – Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so v petek predstavili predlagane spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot je povedal državni sekretar Marko Štrovs, naj bi s predlaganimi spremembami spodbudili delavce, da bi čim dlje ostali zaposleni, omogočili prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje tudi ljudem, ki priložnostno opravljajo začasna ali občasna dela, razširili možnosti kombiniranja delovne aktivnosti in upokojitve, zagotovili učinkovitejši nadzor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nad uživalci pravic in uveljavili še nekatere druge spremembe.

Spremembe pri delni pokojnini

Že sedanji zakon finančno spodbuja delavce k čim kasnejši upokojitvi, s predlaganimi spremembami zakona pa naj bi se jim pokojnina z vztrajanjem v zaposlitvi tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev povečevala proporcionalno (ne več degresivno) in tudi odstotki povečanja navzgor ne bi bili več omejeni. Delavci, ki bodo ostali zaposleni po dopolnitvi polne upokojitvene starosti (moški 63 in ženske 61 let), bodo za vsak dodatni mesec dela prejeli za 0,3 odstotka višja pokojnino, torej za eno dodatno leto dela 3,6 odstotka višjo pokojnino. Če se bodo upokojili pred polno upokojitveno starostjo, se jim bo za enak odstotek znižala pokojnina, odbitkov pa naj bi bile po novem deležne tudi ženske.

Po sedanjem zakonu se lahko delno upokojijo le zavarovanci, ki so v rednem delovnem razmerju, po novem naj bi to omogočili tudi vsem samozaposlenim in poslovodnim osebam, ki so hkrati družbeniki. Upravičenci do delne pokojnine bodo lahko poljubno izbirali delovni čas, pogoj je najmanj dve uri dela dnevno, po sedanji ureditvi je pogoj polovičen delovni čas.

Učinkovitejši nadzor zavoda

Da bi preprečili zlorabe pri uživanju pravic, ki izhajajo iz invalidnosti, telesne okvare ali potrebe po pomoči in postrežbi, bo zavod lahko kadarkoli pozval zavarovanca na kontrolni pregled in ugotovil, ali še izpolnjuje pogoje za uživanje pravic. Poslovodne osebe bodo lahko same določile osnovo za plačevanje prispevkov, zakon bo predpisal le spodnjo mejo. Samozaposlenim in kmetom naj bi ukinili zgornjo omejitev višine zavarovalne osnove in jim s tem omogočili, da vplivajo na povečanje pokojninske osnove z izbiro višje zavarovalne osnove. Za delodajalce, ki bodo zaposlovali starejše oz. ohranjali starejše v zaposlitvi, predvideva zakon delne oprostitve plačila prispevkov. Delodajalec naj bi za delavca, starejšega od 60 let, plačeval le polovico prispevka za pokojninsko zavarovanje, za delavca, starejšega od 63 let, pa naj bi ga oprostili plačila prispevka. V svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi zmanjšali število vladnih predstavnikov v korist večjega števila predstavnikov sindikatov in delodajalcev.