Ko cvetijo lipe

Lipovo cvetje je veljalo za najbolj priljubljeno domače pomagalo zoper prehladna obolenja, kašelj in zlasti za pospeševanje potenja pri vročini. Človeka pa je tudi pomirilo. Njega dni ni bilo dostojne domačije, ki ne bi premogla lipe (Tilia platyphyllos) ali lipovca (Tilia cordata), pod katerima so ob poletnih večerih ljudje tako radi posedali.

Slovensko sveto drevo

Lipa je čudovito mogočno drevo, ki cveti junija in julija, in na katerem tako radi posedajo ptički. Oni že vedo, kje si lahko naberejo moči in kje lahko najdejo spokoj. Zato svoja gnezdeca radi spletajo na lipi, simbolu miru, prijaznosti in življenja. Lipa je bila slovenskemu človeku sveto drevo. Posadil jo je na križpotjih, ob cerkvah, na trgih in kmetijah. Pri nas uspevata dve vrsti lipe – lipa in lipovec. Med seboj se nekoliko razlikujeta, a to ni tako pomembno, saj imata obe enak nektar za čebele in enake zdravilne učinkovine za ljudi. Lipovo cvetje je bilo nepogrešljivo zdravilo v sleherni hiši. Ko so jo posušili, so jo hranili v platnenih ali bombažnih vrečkah. Iz nje so pozimi pogosto pripravljali čaj, predvsem proti prehladom in pljučnim boleznim.

Lipa prežene zle duhove

Lipa se odlikuje po dolgem življenju in izredni življenjski moči, zato se niti ne čudimo, da lahko pozdravi celo vrsto tegob in bolezni, ki jih s sabo prinaša človekovo življenje. Sv. Hildegarda in Bingna ji je pripisovala čudežno moč in jo svetovala proti kugi, ki je tedaj morila po Evropi. Mnogi njeni nasledniki so bili trdno prepričani, da izganja zle duhove in zdravi božjast. V lažjih primerih naj bi bilo dovolj že posedanje pod cvetočim drevesom. Andrej Dvoršak se v Padarskih bukvah sprašuje, mar niso tega vedeli tudi naši kmetje, ki so sadili lipe pred cerkvami in gradovi, sredi vasi ob vodnjakih ter mnoge poletne noči preživeli pod njimi.

Za mirno noč

Lipa ima prav imenitne zdravilne lastnosti, vendar deluje počasi, zanesljivo in dostojanstveno, kar od tako velike gospe tudi pričakujemo. Sloviti naravni zdravilec Maurice Messegue nam zagotavlja, da lipa deluje nadvse pomirjajoče in blažilno. Če hočete imeti mirno noč, ni boljšega od skodelice lipovega čaja. Priporoča se torej vsem, posebej živčnim ljudem, kroničnim nespečnežem, ljudem, ki jih mučita tesnoba, nemir, živahnim otrokom in starejšim ljudem, ki težko zaspijo. Lipa bo prinesla dobrodejen počitek tudi vsem, ki kašljajo, jih muči astma, migrena ali srčne težave. Pomiri nas tudi lipova kopel, ki je učinkovita tudi za otroke.

Zoper aterosklerozo, infarkt …

Čaj iz lipovih cvetov pospešuje potenje pri vročinskih okužbah, priporočajo ga ledvičnim bolnikom, je odličen zoper bronhitis in ozdravi vnete dlesni. Čisti tudi kri in kot pravijo v ljudskem zdravilstvu, skrbi, da je kri bolj tekoča. S tem preprečuje aterosklerozo, vnetje žil, angino pektoris in infarkt. Je tudi rahel diuretik in zelo primerna za bolnike s protinom in revmatizmom. Ker spodbuja k znojenju, pripomore k temu, da se iz telesa izločajo strupene snovi.

Lipov poparek

Čaj pripravimo v obliki poparka: dve do tri žličke posušenega in zrezanega cvetja poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati 5–10 minut. Za kuro s potenjem pijemo zelo vročega, lahko mu dodamo še med. Za povečanje odpornosti in preprečevanje prehlada pripravimo poparek iz ene do dveh žličk in pijemo manj vročega. Lipovega čaja pa ne smemo piti v nedogled, saj lahko povzroči srčne okvare. Za bolniki s šibkim srcem je lipovo cvetje lahko nevarno, zato naj se o njegovi uporabi posvetujejo z zdravnikom.