Polhograjski razglednik

Osolnik (837 m) in Govejk (730 m) - Polhograjski dolomiti skrivajo številne označene poti, ki nas nezahtevno, enostavno pripeljejo na številna razgledišča po visokem slovenskem gorovju. Za popoldansko rekreacijo primerna pot.

V Polhograjskem hribovju smo se povzpeli že na Grmado in Tošč, danes pa se bomo odpravili na najsevernejši kucelj, ki nam zaradi svoje izpostavljene lege nudi čudovit razgled. Pred vasjo Sora (če prihajate iz smeri regionalne ceste Kranj-Ljubljana), pri znani kulinarični hiši, zavijete levo proti Topolu oz. Sveti Katarini. Po nekaj kilometrih boste ob cesti na levi strani zagledali številne parkirane avtomobile, na desni pa markacijo, ki označuje pot na Osolnik. Strma gozdna cesta vam daje več možnosti vzpona. Lahko ji sledite, a če vam je hoja po makadamskih cestah muka tako, kot je meni, potem lahko zavijete tudi na ozke stezice, ki vas vodijo dokaj strmo skozi gozd. V nobenem primeru ne morete zgrešiti in se izgubiti. Od daleč boste zagledali grič Osolnik, z znamenito cerkvico sv. Mohorja in Fortunata, ki ob koncih tednov privablja ogromno ljudi. Preden greste proti vrhu, ali pa nazaj grede, pa se ustavite v brunarici Osolnik, kjer vam bo prijazna oskrbnica ponudila dober čaj, pa tudi kakšna okusna hrana "na žlico" je vedno na jedilniku.

Z vrha Osolnika se odpira enkraten razgled na gorenjsko okolico; Lubnik, Blegoš, Ratitovec, v ozadju Julijci, veriga Karavank, na vzhodu pa Kamniške Alpe z mogočnima Kočno in Grintovcem. Naj ne pozabim na hišna kuclja Kranjčanov, Sveti Jošt in Šmarjetno, na drugi strani pa na Šmarno goro. Sorško, Kranjsko in Kamniško polje se pred nami razprostirajo v vsej svoji širjavi. Na drugi strani doline Ločnice, kjer smo pustili naš avto, pa proti Osolniku pogleduje Sv. Jakob, ki je Osolniku zaradi izrazite lege glede razgleda zelo podoben.

Da pa se ne bomo vračali po povsem isti poti, ampak naredili manjšo "klobaso", se bomo z Osolnika spustili še na Govejk. Od brunarice krenemo nazaj po poti prihoda do prevala Križišče, kjer sledimo evropski pešpoti proti Govejku. Pot poteka skoraj vodoravno, ves čas po gozdu. Obšli bomo nekaj grap. Do Doma na Govejku se sprehodimo preko travnika. Prepričana sem, da nas v dolino Ločnice, lahko pripelje kar nekaj poti, a mi se bomo deloma vrnili po poti našega prihoda. Ko bomo obšli grapi in se po širši gozdni, makadamski poti začeli spuščati, ne bomo nadaljevali v smeri markacije proti Osolniku, temveč bomo kar po poti nadaljevali navzdol in kmalu bomo pred seboj zagledali nam znani travnik iz začetka našega izleta. Omenjena pot je zelo primerna tudi za gorske kolesarje. Iz doline Ločnice do Osolnika je približno eno uro zmerne hoje, iz Osolnika do Govejka približno 45 minut, nazaj dol v dolini pa boste v pol ure. Za vami je spet en lep spomladanski izlet.