Zamejski Slovenec vitez legije časti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 1. junij 2007 / 06:00

Zamejski Slovenec in pisatelj Boris Pahor je bil letos sprejet v Red legije časti in je dobil najvišje francosko odlikovanje. Ob izidu nove knjige Trst in slovenski čas je srečanje s pisateljem pripravila Nova revija.

Pisatelj Boris Pahor je rojen leta 1913 v Trstu, preživel je fašistično preganjanje, nacistično taborišče, po vojni pa zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. V sedemdesetih letih mu je slovenska oblast celo prepovedala vstop v Slovenijo in ga razglasila za nacionalista, ne meneč se za to, da je ena ključnih slovenskih literarnih oseb. Toda Boris Pahor je odpiral vprašanja, ki tedaj niso bila zaželena in se družil z ljudmi, ki jih je oblast izobčila, med njimi je bil denimo Edvard Kocbek. Boris Pahor velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev, njegova dela so prevedena v številne jezike, posebej ga cenijo v Franciji, o čemer ne priča zgolj letos pridobljen red legije časti, pač pa tudi večkratna nominacija za Nobelovo nagrado. Boris Pahor se še sam čudi svoji priljubljenosti pri francoskih oblasteh (najvišje francosko odlikovanje podeljuje predsednik Francije na predlog vlade), saj je v Franciji večkrat odkrito povedal, da njihova država ni darežljiva s pravicami do manjših narodov in jezikov. Največ pa je po njegovih besedah k priznanju prispevala knjiga Nekropola, ki govori o koncentracijskem taborišču na francoskih tleh, o čemer je bil posnet tudi film.

Boris Pahor se v svojih delih loteva vprašanj, povezanih z narodnimi manjšinami, ki temeljijo na njegovi lastni izkušnji. Predlani je izšla njegova knjiga Trst Oberdan o življenju v Trstu v dvajsetih letih, ko je na oblast prišel fašizem in prizadel tamkajšnje Slovence, ki so jim tedaj požgali njihov narodni dom. V tej in ostalih knjigah postavlja Pahor vprašanje jezika kot vprašanje narodnega obstoja, prek vprašanja preživetja slovenskega jezika v Italiji pa se dotika tudi vprašanja preživetja drugih manjših evropskih jezikov. »To bo morala Evropa reševati v duhu humanizma, saj Evropska skupnost nista le ekonomija in politika,« meni Boris Pahor, ki ne le piše, temveč tudi sicer aktivno deluje v bran ogroženim jezikom, narodom in kulturam v Mednarodnem združenju za obrambo ogroženih jezikov in kultur.

V knjigi Trst in slovenski čas, ki so jo predstavili prejšnji teden, so zbrani Pahorjevi članki, eseji, pričevanjski spisi in intervjuji iz obdobja zadnjih dvajsetih let, je ob predstavitvi povedal urednik Niko Grafenauer. Na zavihku knjige in ob njeni predstavitvi je uporabil izrek Marka Avrelija, ki najlepše označuje Borisa Pahorja: »Sramota, če ti v življenju omaga duša, preden se utrudi telo.« Pahorjev duh je še vedno mlad in iskriv. O tem je govoril tudi uvodničar v knjigi, pisatelj Drago Jančar, ki ga z Borisom Pahorjem povezuje več kot štiridesetletno prijateljstvo. Pahor ga kljub letom, ki so minila, še vedno imenuje »moj mladi prijatelj«, zaradi mladosti njegovega duha pa bi ga enako lahko imenoval tudi on. V knjigi so v ospredju sicer slovenske zadeve, toda »vsebina ter geografsko in duhovno zaledje knjige so eminentno evropski«, saj zastavljajo tudi vprašanja obstoja in preživetja tudi drugih evropskih narodov in jezikov. Na srečanju ob izidu knjige in odlikovanju francoske legije časti je Boris Pahor prejel mnoge čestitke, čestitala sta mu tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot in predsednik slovenskega PEN-a Boris A. Novak.