Ko žlahtno zadonijo zvonovi domači

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 21. december 2017 / 18:36

Člani filmske fotosekcije KUD JaReM, ki deluje v Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro, so posneli dokumentarni film o smleških pritrkovalcih, o pritrkavanju in zvonjenju. Avtorji filma so želeli pokazati, da je pritrkavanje glasba, in ne hrup, kot mislijo nekateri.

Režiserja in scenarista filma Pentaptih, pa se sliš ... Janeza Megliča je zanimalo zvonjenje v svoji najbolj žlahtni obliki. Kamera, ki je bila v rokah Gregorja Megliča, je predstavila cerkveno arhitekturo s poudarkom na zvonikih cerkva sv. Urha v Smledniku in podružničnih cerkva sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah, sv. Mihaela v Mošah in sv. Janeza Krstnika v Zbiljah. Kot je dejala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, nam film ponuja resničen vpogled v samo jedro, v življenje, v bistvo zvona. Zvonovi so nosilec umetniškega dela, kajti ne gre samo za obliko, ki je idealna za žlahten zven, ampak tudi za zapise, letrizme, misli, sporočila, posvetila in reliefe z različnimi prizori, skratka za neko likovno življenje.

Avtorji filma, ki ga je podprla Občina Medvode, so želeli dokazati, da pritrkavanje ni hrup, ampak glasba, saj se zvonovi oglašajo v sosledju tonov ali kar v akordu. K sodelovanju v filmu so povabili znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojco Kovačič, smleškega pritrkovalca Franca Bončo in najstarejšo pritrkovalko Marijo Oblak iz Valburge, ki je pred osmimi leti, pri svojih častitljivih osemdesetih letih še pritrkovala v cerkvi sv. Urha v Smledniku. Avtorsko glasbo za film je napisal priznani skladatelj Lado Jakša.

Film so si ogledali tudi v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, nato pa prisluhnili pripovedim pritrkovalcem, ki so iz zvonov izvabljali viže, ki so ponesle glasbo v prostor. Pritrkavanje je dragocen del slovenske ljudske in evropske glasbenokulturne dediščine. Po projekciji filma so se predstavili ustvarjalci filma. Med gledalci je bil tudi Ljubo Struna, nagrajenec največje slovenske filmske nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo, ki je dejal, da tako lepega filma že dolgo ni videl. Želja ustvarjalcev filma pa je, da bi ga čim več ljudi lahko videlo na projekcijah ter na malih zaslonih.