Kapucinski trg je del mestnega središča

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 30. maj 2007 / 06:00

Občina Škofja Loka je veliko pozornost namenila oblikovanju prostorske strategije, občanom pa ponudila tudi konkretnejše lokacijske načrte, ki natančneje opredeljujejo prostor na posameznih delih mesta in okolice.

Škofja Loka - Občina Škofja Loka se je že pred spremembo zakonodaje odločila za sprejem nove prostorske strategije, s katero se na novo definirajo nove zazidalne površine v občini, se odločajo o tem, kaj bo namenjeno stanovanjski, kaj poslovni izgradnji, kaj bo ohranjeno kot zelene površine in kako se bo razvijal prometni sistem. Strategija daje usmeritve za nadaljnje konkretnejše prostorske dokumente, pojasnjuje Igor Draksler, župan občine Škofja Loka.

Kakšen je po koncu javne razgrnitve odziv s strani občanov?

»Ljudje večinoma ne razlikujejo med strategijo in nadaljnjim (izvedbenimi) prostorskimi akti, ki podrobneje urejajo prostorsko problematiko v občini. Strategiji sledi izvedbeni občinski prostorski načrt. Ljudje ob tem mislijo, da v strategiji že odločamo o njihovih konkretnih parcelah, vendar v tem aktu še ne gre za to, pač pa za generalno strateško usmeritev – to kako bo naše mesto nekoč izgledalo. Če se omejimo le na ceste: strategija sicer določa, kako bodo speljane prometnice, ne opredeljuje pa denimo tipa križišč, kar je stvar poznejših izvedbenih načrtov.«

Razgrnjenih pa ste imeli tudi več lokacijskih načrtov, ki že napovedujejo konkretnejše posege v prostor?

»Trenutno je v pripravi vrsta pomembnih lokacijskih načrtov: Kamnitnik II, Kapucinsko predmestje I in II, Grenc, za Kamnitnikom in Unitech – Vincarje. Razgrnili smo tudi lokacijski načrt ureditve komunalne infrastrukture za Vincarje, in sicer za to območje urejamo vsa omrežja, razen cest. Gre za precej zahtevno stvar, večina komunalnih vodov sicer poteka po javnih površinah, nekaj pa tudi po zasebnih. Pričakujem, da bo lokacijski načrt sprejet in da bomo pridobili tudi služnost na zasebnih zemljiščih. Dejstvo je, da je treba območje opremiti z vsemi potrebnimi komunalnimi vodi, ki jih v preteklosti ni imelo. V naslednji fazi pa bosta v postopek dana še dva lokacijska načrta, eden za ureditev novega stanovanjskega naselja na mestu sedanje tovarne Unitech, drugi pa za dostop do samih Vincarij.«

Nekaj več težav ste imeli pri sprejemanju lokacijskega načrta za Kapucinsko predmestje?

»Sprejeti planski dokumenti zelo jasno opredeljujejo, kakšna je namembnost mestnega središča Škofje Loke. To pomeni, da se v tem prostoru srečuje največ dejavnosti in funkcij, trenutno pa na območju Kapucinskega predmestja vlada najbolj kaotično stanje. Eden od temeljnih razlogov za to je bilo neurejeno lastništvo v preteklosti. Sedaj v tem delu predvidevamo ureditev dolgo želenih in prepotrebnih parkirnih mest, ki so predvidena na tem mestu tudi s prostorskimi akti. Gre za celovito urbanistično urejanje nekaterih objektov, ki na tem območju že stojijo ter obenem za rušitev nekaterih nefunkcionalnih objektov in za njihovo nadomestitev z novimi. Ponujamo sodobno trgovino velikosti dveh loških Nam s tremi etažami podzemnih parkirišč, od katerih je ena namenjena ureditvi javnega parkiranja. To pomeni, da s tem dajemo možnost parkiranja in garažiranja avtomobilov tudi ljudem s Partizanske ceste, ki imajo premalo parkirnih površin. Da bi finančna konstrukcija za ta nova parkirišča sploh zdržala, pa je nujna izgradnja trgovine na zgornjem delu trga, na spodnjem pa izgradnja poslovnih prostorov – tako bomo prišli tudi do boljše, optimalne ekonomske izrabe tega prostora. Brez sodelovanja investitorja za trgovski center parkirišč ni mogoče zgraditi. Predvidena pa je tudi nadomestna gradnja sodobnejše tržnice na mestu, kjer je le-ta že sedaj.«

Na javnem zboru krajanov KS Kamnitnik je bilo slišati predlog, da bi blagovnico raje gradili na mestu stare Odeje. Zakaj takšna rešitev ni mogoča?

»Na tem mestu zaradi razdrobljenega lastništva razmer ni mogoče urediti na način, kot si predstavljajo prebivalci KS Kamnitnik, ki so bili na zboru krajanov v kinu Sora. Ti bi pač želeli trgovski center poriniti proč od sebe nekomu drugemu. Na območju stare Odeje so lastniki znani in ti o svojem prostoru lahko samostojno odločajo. Zaradi tega ni mogoče, da bi na tem prostoru izvedli takšen velik in zahteven urbanistični poseg. Čeprav bi občinski interes nemara lahko celo bil, da bi tu dobili povsem nov poslovni objekt. Sedanja rešitev je tako kompromis med sedanjimi lastniki objekta in občino, ki želi imeti v mestnem središču stvari končno dobro urejene.«

Glede Kapucinskega predmestju II, ki zajema območje blagovnice Nama, pa tokrat ni bilo nasprotovanja?

»Z lokacijskim načrtom predstavljamo tudi ureditev Kapucinskega predmestja II. Blagovnica Nama je tam brez možnosti dostopa z avtom in brez ustreznega števila parkirnih mest, zato ugotavljamo, da to utegne povzročiti vedno večje probleme, saj se utegne objekt v prihodnje celo izprazniti. Nobena dejavnost danes brez ustreznega dostopa z avtom in možnosti parkiranja ekonomsko ne zdrži. Mi ponujamo kompromis: parkirno hišo med Namo in osnovno šolo, s čimer šola ohrani svoja parkirišča, Nama pa pridobi nova parkirišča v podzemlju, saj bi brez tega izgubila svojo funkcijo. Poleg tega pa želimo tu ohraniti prostor za šolo in njene dejavnosti ter zelene površine v okolici. Ne, prebivalci Partizanske ceste temu posegu niso nasprotovali, ker je očitno dovolj stran od njihovih bivališč in interesov.«

Pojasnite bralcem še to, kako je z investitorjem v blagovnico v Kapucinskem predmestju. Mnogi namreč očitajo, da s tem, ko kot investitorja omenjate Ero Velenje, zavajate javnost, češ da gre v resnici za Mercator?

»Era Velenje je investitor, ker je investicijska in ne več trgovska firma. Katera trgovina bo v Kapucinskem predmestju, bo določeno po sporazumu med občino in investitorjem. V Loki smo seveda zainteresirani za večjo konkurenco, obenem pa se tudi Mercator ne ogreva preveč za to možnost. V Škofji Loki ima namreč dovolj svojih zemljišč, tako da bi lahko na katerem od njih gradil svoj trgovski center.«

Kako pa je z naložbo v trgovsko cono na Grencu? Ob zadnjem pogovoru za Ločanko je za začetek manjkal še zadnji dokument?

»Še vedno manjka, pridobiti si ga mora investitor sam, na kar na občini še vedno čakamo.«

Kako napredujeta vaša dva največja cestna podviga, Poljanska obvoznica in državna cesta v Selško dolino?

»Pripravljalna dela za Poljansko obvoznico tečejo po načrtih, do konca junija bo križišče najbrž že narejeno. Z večino lastnikov zemljišč se je ministrstvo dogovorila za odkupe, trenutno stvari niso urejene le še za kompleks šestih zemljišč, za katere teče postopek razlastitve. Zaradi zapleta na Suhi pa je stvar precej negotova in ne vemo, kdaj bomo lahko nadaljevali z gradnjo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je namreč potrebno imeti pravico graditve za vsa zemljišča na trasi. Zato bo na sestanku konec tega meseca odločeno o nadaljevanju gradnje. Gre za bojazen, da bomo samo zaradi nerešenih lastninskih odnosov izgubili težko pridobljeni državni denar za gradnjo obvoznice za leto 2007. Kar zadeva Selško dolino pa pričakujemo, da bo cesta Podlubnik–Klančar končana do konca junija in da bo odprtje ceste ob občinskem prazniku. Za drugo fazo obnove te ceste je objavljen javni razpis in pričakujemo, da se bodo dela začela takoj, ko bo razpis zaključen.«

Kako pa napredujete na območju industrijske in obrtne cone in kako jo boste povezali s tehnološkim parkom v okviru Gorenjske?

»Revizija gradbenih projektov je končana, pridobivamo še zadnja zemljišča za dostopno cesto (z dvema občanoma lastništvo še ni rešeno), začenjamo pa tudi s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za komunalno infrastrukturo. Računamo, da bomo v enem mesecu zemljišča v industrijski coni že lahko predali novim lastnikom, da bodo pravnomočne tudi geodetske odmere in bodo zemljišča lahko dobili že tudi investitorji, tako da bo občina lahko začela graditi komunalno infrastrukturo, sami investitorji pa pripravljati gradbišče za svoje objekte. V skladu z Razvojnim programom Gorenjske vzpostavljamo program Gospodarsko središče Škofja Loka, ki vsebuje tehnološki park, kjer bodo združena tehnološka jedra iz več podjetij, ki s tem dobijo možnost delovanja z manjšimi stroški. Tu skušamo v največji meri izkoristiti gospodarsko usmerjenost Škofje Loke v strojno industrijo, torej v branžo, v kateri smo dobri, prepoznavni in kjer imamo s srednjo in višjo šolo tudi ustrezno izobraževalno podlago.«

V Škofji Loki boste v juniju soorganizatorji evropske konference EFTC o rehabilitaciji in politiki do drog. Kako da ste pridobili takšno pomembno srečanje?

»Mestna občina Ljubljana in Škofja Loka skupaj s projektom Človek sodelujeta pri organizaciji tega srečanja. Mi smo v preteklosti na tem področju kar veliko naredili. Na eni strani imamo v občini lokalno akcijsko skupino, ki deluje v smeri preventive zoper droge, na drugi pa imamo enega prvih centrov za odvajanje od odvisnosti, torej imamo pokazati kar nekaj stvari. Strokovnjaki, ki delujejo v teh centrih, so v ugledni in spoštovani v mednarodnem merilu in zato je ta konferenca sedaj v Sloveniji. Ob priložnosti, ko gostimo evropsko konferenco (prejšnja je bila na Nizozemskem), želimo opozoriti na to problematiko in jo postaviti v središče dogajanja. Precej uglednih mednarodnih strokovnjakov bo tukaj, zato pričakujem, da bo stvar zelo odmevna.«

Kako si v občini Škofja Loka prizadevate, da bi mlade odvrnili od nevarnosti, povezanih z drogami?

»Že lokalna akcijska skupina je uvedla nekatere nove oblike preventivnih dejavnosti, ena od njih je npr. družinska rekreacija, ki prej ni bila običajna. Mlade skušamo v občini pritegniti k čim več športnim in rekreativnim aktivnostim, saj se mladi, ki so zelo dejavni, lažje izognejo največjim nevarnostim povezanim z drogami. To vajo pa je treba vedno znova ponavljati, iskati vedno nove in sveže prijeme, naloga občine pa je predvsem zagotavljati ustrezne pogoje. Trenutno je to gradnja dveh večjih športnih dvoran, ena nastaja na Trati, druga je telovadnica pri osnovni šoli Jela Janežiča, ki nastaja kot skupni projekt štirih občin. Če to zgradimo, smo za zagotovitev pokritih rekreacijskih površin v občini Škofja Loka že uspeli nekaj narediti.«

Aktivnost mladih pa spodbujate tudi prek kulturnega udejstvovanja, menda so tik pred vrati razpisi za te dejavnosti?

»Sedaj je prava priložnost za vse organizacije in društva, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, da se prijavijo na razpise - to velja tudi za vse tiste, ki se ukvarjajo z mladinsko kulturo – in da tako pridejo do denarja. Poudarjam, da prispevamo za kvalitetno vsebino, ne pa kar vse povprek. To je dobra spodbuda, da se v Loki kaj naredi, društva sama pa tudi vedo, da bodo denar tudi zares dobila. Denarja ni nikoli dovolj, smo pa na občini kljub temu zainteresirani, da se jih s svojimi programi prijavi čim več, da se prijavljajo čim bolj raznoliki ustvarjalci in da se tudi s takšno pomočjo vse te različne skupine lahko uveljavijo.«