Šport za bogato življenje

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Šport / sreda, 30. maj 2007 / 06:00

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Radovljici, z raznovrstnimi športnimi aktivnostmi zgledno skrbijo za splošni psihofizični razvoj oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Šport jim pomeni ne le merjenje moči na tekmovališču, temveč je pomemben element socializacije in medsebojnega povezovanja.

Športna aktivnost je za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ena izmed najprimernejših dejavnosti, kjer razvijajo tako telesne kot psihične sposobnosti. Tega se zavedajo tudi delavci v Centru Matevža Langusa v Radovljici, kjer športu namenijo veliko pozornosti in skušajo njihovim varovancem zagotoviti kar najboljše pogoje za izvajanje športnih aktivnosti na prostem in v dvorani. V domu je trenutno 140 varovancev, od tega jih 80 v Centru živi 24 ur na dan, poleg tega pa imajo še dve enoti Varstveno delovnega centra v Radovljici in na Jesenicah.

Direktorica Centra Tea Beton prav športno udejstvovanje postavlja na prvo mesto med vsemi aktivnostmi, ki jih lahko opravljajo njihovi varovanci. Pri tem poudarja širok pomen športa v vsakdanjem življenju oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Merjenje moči na tekmovališču je sicer pomembno, precejšnjo vlogo pa ima športna aktivnost pri razvijanju psihofizičnih sposobnosti, navezovanju stikov, medsebojnemu povezovanju in spoznavanju ter enakopravnemu vključevanju v celotno športno družbeno sfero.

Pri tem jim pomagajo, jih spodbujajo in vodijo športni pedagogi, ki se z njimi ukvarjajo in jim skušajo po strokovni plati čim bolj pomagati, da se primerno znajdejo v določeni športni panogi. Ozke usmerjenosti v določeno športno panogo ni. »Športne dejavnosti se izvajajo preko celega leta. Pozimi smučamo, tečemo na smučeh, hodimo s krpljami, poleti pa se poslužujemo atletike, kolesarstva, plavanja, namiznega tenisa, balinanja in številnih ekipnih športov tako v dvorani kot na prostem,« pravi prof. športne vzgoje Klavdija Makuc, ki vodi športno vzgojo po klasičnem šolskem programu. Ta program se izvaja za tiste, ki niso gibalno ovirani in so sposobni samostojno nastopati v določeni športni panogi. Če program v enem letu ni v celoti izpolnjen, ga predelajo v naslednjem letu. Očitno je pri nekaterih fizična pripravljenost na visoki ravni, saj rezultat 30 sekund v teku na 200 metrov pomeni izredno dobro pripravljenost. Tadej Kramberger je po ogrevanju na atletski stezi dejal, da ima letos željo nastopiti na Teku okoli Bohinjskega jezera, ki bo avgusta, in glede na njegovo zavzetost mu bo zagotovo uspelo. »Pred dvema letoma sem že nastopil na Teku na Špičasti hrib, ki je bil zelo zahteven in mislim, da okoli Bohinjskega jezera ne bo problema,« je še dodal Tadej in odtekel dalje po atletski stezi.

Udeležujejo se številnih tekmovanj na regijski, državni in svetovni ravni, sicer pa delujejo pod okriljem specialne olimpiade. Redno nastopajo na tekih, ki spadajo v akcijo Slovenija teče, ki poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in tako se bodo nekateri v petek, 1. junija, udeležili Olimpijskega teka na Hrušici. Šport pa je drugače zasnovan pri tistih, s težjo motnjo in gibalno oviranostjo. Tukaj pa gre za motorični trening aktivnosti (MATP), kjer gre za razvijanje osnovnih gibov in premikov telesa. Poleg športnih pedagogov sodelujejo tudi fizioterapevti in delovni terapevti. Spoznamo, kako šport vsem koristi. Potrebni so zavzetost, razumevanje, medsebojno delo in rezultati so lahko le pozitivni in se obrestujejo tako kratkoročno kot dolgoročno. Tako je šport vsem v spodbudo, pomaga premagovati stiske, osamljenost in daje lepšo in bolj bogato obliko življenja.