"Ne roko, samo potrpljenje je potrebno imeti," je o svojem slikarskem znanju preskromen Boris Grković.

V ikonah dotik miru

V dvorani župnišča v Kranju je na ogled razstava ikon Borisa Grkovića iz Zagreba.

V dvorani kranjskega župnišča te dni gostuje razstava zanimivih slik – ikon s podobo Matere božje z detetom, hrvaškega avtorja Borisa Grkovića. »Dela, s katerimi se tokrat prvič predstavljam zunaj Hrvaške, imajo v likovnem smislu tri skupne točke, vse so naslikane na lesu v tehniki tempere, in motivika vseh je Božja mati z detetom. Gre za ikone, natančne podobe originalov, ki se nahajajo v cerkvah po Dalmaciji, in so nastale med 13. in 17. stoletjem,« je povedal Boris Grković in dodal, da želi naslikati vse ikone, ki se nahajajo ob Jadranu. »Vseh ni več kot 40, doslej pa sem jih naslikal 25.« Kot je v nagovoru povedala umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, so avtorji teh jadranskih Marij, črpali iz italijanskih vplivov, delno pa tudi iz grško-kretskega območja. »Večina upodobitev spada v renesančni čas, močno prisoten italijanski vpliv pa kaže na tesne stike Dalmacije s sosednjo deželo. Sledeč italijanskim vzorom izstopa Marijina materinska nota, z vladarskimi insignijami pa je Marija predstavljena kot kraljica,« še dodaja Vencljeva.

Avtor ikon, Boris Grković, je po poklicu sicer inženir elektrotehnike in je zaposlen v Jadranskem naftovodu, slikanje pa je njegov zelo ljub hobi. »Ko govorimo o umetniški svobodi, slikanje ikon ne velja za umetnost, ikonopis je kopiranje danega motiva. Prvo pravilo »ikonopisca« je, da v sliko daš čim manj sebe. Stvarnik slike je Bog, slikar je le tisti, ki drži čopič,« razmišlja Grković: »Za eno od slik, ki sem jo ponovil jaz in je za avtorja zapisan mojster Andrea Rizzo, se ve, da je bilo v 15. stoletju naslikanih 96 enakih slik, a naj bi jih mojster sam napravil le šest, druge pa so nastale v drugih delavnicah.« Grkovićeva želja je torej, da na razstavah na enem mestu razstavi različne ikone in tako gledalcu predstavi, kako se je skozi stoletja menjal likovni izraz. Kako so na primer kasnejših obdobjih avtorji odstopali od klasičnih meril za ikonopis. Figura je anatomsko korektnejša, slika je za oko lepša, njena duhovna vrednost pa je manjša. »Ko naslikaš prvo ikono, ima tudi ta nate poseben vpliv. Gre za interakcijo med avtorjem in delom. Vsaka ikona na ta način avtorju vrača njegov vloženi trud,« meni mojster, sicer doma iz Zagreba, ki je mnogo preskromen o svojem delu, niti ne pove, da je eno njegovih del bilo podarjeno tudi prejšnjemu papežu ob njegovem obisku leta 1994 na Hrvaškem. »Slikam običajno zvečer, ko imam edino čas za to, ob sobotah in nedeljah pa ponavadi slikam roke in obraz. Ti morajo biti naslikani pri dnevni svetlobi, medtem ko so oblačila lahko slikana pod umetno svetlobo,« pravi avtor, katerega ikone Božje matere z detetom imajo v svojih zbirkah mnogi ugledni hrvaški in tuji ljubitelji umetnosti.

»Grkovićeve Ikone na prihajamo gledat tako kot druga likovna dela. Ko jih gledamo, one hkrati gledajo nas. Skozi poglede svečanih in poduhovljenih likov Kristusa in Matere Božje se nas dotika njihov mir, ki ni »od tega sveta«, ikone nam ponujajo okus nebeškega, ki omogoča dvig nad minljivost,« pa je povedal kaplan Gregor Celestina, organizator razstave. Grkovićeva dela naj bi bila letos razstavljena tudi drugod po Sloveniji.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 2. oktober 2008 / 07:00

Dvojni naslov za kranjski Triglav

Maribor - V nedeljo je na igriščih Teniškega kluba Branik v Mariboru potekala končnica ekipnega ligaškega tekmovanja v kategoriji članov in članic. V finale sta se uvrstili ekipi...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Svetniška skupina SDS

Mag. Branko Grims: ves čas je zagovarjal ohranitev Gorenjske kot enotne pokrajine, za kar govorijo tako zgodovinski razlogi kot tudi geografija ter prometna in siceršnja povezanost regije. Samo vel...

Gorje / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Spet bodo imeli vaške odbore

Gorje - Župan občine Gorje Peter Torkar je dal pobudo za ustanovitev dvanajstih vaških odborov, na zadnji seji gorjanskega občinskega sveta pa so svetniki že sprejeli osnu...

Gorje / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Kritični do "drobljenja" pokrajin in TNP

Gorje - Na zadnji seji občinskega sveta so gorjanski svetniki kritično spregovorili o predlogu za oblikovanje pokrajin v Sloveniji. »Gorenjska je včasih segala do Vranskega in ne...

Radovljica / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Sedež Zgornje Gorenjske naj bo v Radovljici

Radovljica - Ko so župani občin Zgornje Gorenjske na junijski koordinaciji obravnavali prizadevanja osmih občin za ustanovitev pokrajine Zgornja Gorenjska, so se ukvarjali tudi v...

Tržič / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Kmalu koča na Zelenici

Planinsko društvo Tržič že ima material za novo kočo na Zelenici. Postavljati so jo začeli konec minulega tedna.