Politična tekma lahko pokoplje pokrajine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sobota, 26. maj 2007 / 06:00

Razprava o pokrajinah tudi na Gorenjem postaja zelo vroča. Na naša vprašanja o tem tokrat odgovarja gorenjski poslanec SD Samo Bevk, doma iz Idrije in zato nekoliko odmaknjen od bojev za enotno ali za razdeljeno Gorenjsko.

Pripravljen je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Socialni demokrati podpiramo regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije. Večina predlaganih zakonov je primerna osnova za nadaljnji zakonodajni postopek, vendar smo mnenja, da bo paket pokrajinske zakonodaje usklajen šele v trenutku, ko bodo usklajeni vsi zakoni. Socialni demokrati namreč izrecno nasprotujemo predlogu zakona o financiranju pokrajin, saj ta zakon ne uvaja avtonomnih virov financiranja pokrajin, s čimer se pokrajine že vnaprej podrejajo državi.«

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev je vam bližja?

»Stroka zagovarja čim manjše število pokrajin. Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar jih je predlagal 14, kar naj bi bil rezultat političnega dogovarjanja. Kot poslanec si moram pred odločitvijo, katero pokrajino zagovarjam, najprej odgovoriti na vprašanje: Kje bomo kot skupnost najlažje uveljavljali svoje legitimne interese? Ker pa je za ta projekt treba v državnem zboru zagotoviti ustavno večino, pozivam k tehtnemu premisleku. Politična tekmovanja v smislu kdo bo koga lahko ta projekt dokončno pokopljejo. Če se bo Gorenjska razdelila na dve regiji, potem lahko v Sloveniji zarišemo tudi več kot dvajset regij. Zato predlagam, da bi bilo optimalno število šest do osem regij.«

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Predvsem v strukturi gospodarstva, kjer prevladujejo interesi predelovalnih panog v industriji. Tu je še problem lastništva in preoblikovanja gospodarskih potencialov. Gre tudi za slabo povezanost občin in s tem v zvezi za neenotno načrtovanje razvoja Gorenjske. Pokrajina ni dovolj naredila za razvoj inovativnosti in malega podjetništva. Opazen je tudi prevelik odliv strokovnjakov na ljubljansko območje. Velika primerjalna prednost Gorenjske pa je prav gotovo v turizmu, saj ustvari petino vseh prenočitev v državi, od tega osemdeset odstotkov z gosti iz tujine.«

Namena regionalizacije sta tudi decentralizacija in policentrični razvoj. Kako bi to lahko udejanjili tudi znotraj pokrajine same?

»Na Gorenjskem je treba določiti skupne prednostne naloge ter priti do usklajenih razvojnih programov in izkoristiti primerjalne prednosti ene ali dveh regij. Kot rečeno, vidim razvoj pokrajine predvsem na področju turizma in tudi sodobnih informacijskih tehnologij. Načrtovana gorenjska univerza pa mora postati inkubator znanja za gorenjsko gospodarstvo.«