Primanjkuje zmernosti

Na slovenskem finančnem trgu prevladujejo preveč agresivni in preveč konzervativni vlagatelji, primanjkuje pa zmernih.

Ljubljana – Družba NLB Skladi je kot najmlajša slovenska družba za upravljanje ob tretji obletnici uvedbe prvega vzajemnega sklada predstavila na novinarski konferenci dosežke minulih treh let, vlogo finančne »industrije« in medijev pri napihovanju borznih »balonov« in nujne spremembe zakonodaje, ki ureja dodatno varčevanje za starost. Kot so povedali predsednik uprave Robert Kleindienst in njegovi najožji sodelavci, se NLB Skladi uvrščajo med največje družbe za upravljanje v Sloveniji, s 27-odstotnim tržnim deležem pri neto vplačilih so na prvem mestu med vsemi domačimi ponudniki vzajemnih skladov, v skladih pa upravljajo že blizu 400 milijonov evrov denarja. Ob sedanjem dogajanju na trgu vzajemnih skladov so zaskrbljeni. Vlagatelji namreč že dlje časa skoraj izključno vlagajo denar v delniške sklade, pri tem pa dajejo prednost skladom, ki temeljijo na balkanskih trgih. V zadnjem letu je prodaja teh skladov presegla polovični tržni delež. V NLB Skladi ocenjujejo, da so balkanski delniški trgi lahko le dopolnilo vlagateljem, ki so pripravljeni nekoliko več tvegati, ne morejo pa biti njihova temeljna izbira. K stanju »duha« na finančnem trgu poleg ponudnikov vzajemnih skladov prispevajo tudi mediji z nekritičnim prevzemanjem njihovih informacij ter nerealna pričakovanja vlagateljev. Kar zadeva varčevanje za starost, bi slovenski trg pokojninskih prihrankov morali sprostiti in doseči enakopravno davčno obravnavo različnih oblik varčevanja. V ZDA, kjer imajo najbolj učinkovit, konkurenčen in pregleden finančni trg na svetu in tudi najmanj težav z dodatnim pokojninskim varčevanjem, ugotavljajo, da so vzajemni skladi za večino prebivalstva zelo primerna oblika varčevanja za starost.