Napredek povozil kozolce

Kozolci, ki so bili še pred dobrimi tremi desetletji nepogrešljivi pri sušenju trave, propadajo ali spreminjajo svojo namembnost.

Kranj – Vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bili kozolci nepogrešljivi pri sušenju trave. S pojavom sušilnih naprav in silosov se je njihova vloga začela zmanjševati, dokončni »udarec« jim je zadalo baliranje, ki se je tudi na Gorenjskem začelo uveljavljati pred približno dvanajstimi leti. Po ocenah kmetijskih svetovalcev jih kmetje v Zgornjesavski dolini uporabljajo še približno tretjino, v Bohinju dobro desetino, na ravninskih območjih le redki. In kakšna je sedanja vloga kozolcev? Medtem ko si nekatere občine (Kranjska Gora, Gorenja vas – Poljane, Bohinj …) in tudi nekatere ustanove prizadevajo, da bi vsaj nekaj zanimivih starih, lesenih kozolcev ohranili kot del naše kulturne in arhitekturne dediščine, številni kozolci z betonski stebri propadajo ali spreminjajo svojo namembnost. Marsikateri kozolec ob prometni cesti je postal obešalo za reklamne table, marsikje so jih spremenili v »sušilnico« za drva, v skladišče za silažne bale, »garažo« za kmetijske stroje … Čeprav na Gorenjskem vsako leto precej kozolcev propade oz. jih njihovi lastniki podrejo, lahko vidimo tudi nove. Eden takšnih je v Zgornjesavski dolini, slikovit nov kozolec so pred leti postavili tudi na Kožuhovi domačiji pri Svetem Florjanu nad Škofjo Loko.