Za telefonijo kmalu prva izplačila

Po obravnavi vlog na državnem pravobranilstvu naj bi SOD v dveh mesecih izplačal prva vračila vlagateljem v telekomunikacijska omrežja.

Kranj – V začetku leta 2003 se je več kot tri četrtine volivcev, ki so udeležili zakonodajnega referenduma o vračilu vlaganj v telekomunikacijska omrežja, odločilo za vračila. Takratna vlada je kmalu pripravila zakon, ki bi takšna vlaganja omogočal, vendar do danes izplačil še ni bilo. »Od sprejema do danes se je zakon velikokrat spremenil, kar ni nujno slabo. V tem času se je zakonodajalec odločil, da razširi možnosti dokazov o vlaganjih,« pravi Peter Prezelj, član vseslovenskega združenja upravičencev do vlaganj.

Veliko vlagateljev ni imelo računov, potrdil ali drugih dokumentov, ki bi nedvomno dokazovali njihov vložek, zato je zakonodajalec ob podaljševanju rokov za oddajo vloge predpisal tudi razširitev nabora dokazil. Tako so v zadnji obliki kot dokaz služili tudi najrazličnejši drugi viri, ki pa jih mora potrditi državno pravobranilstvo. »Krajevne skupnosti so bile po prejšnjem zakonu na slabšem, saj računov v glavnem ni bilo, poznali pa so zapisnike. Sedaj bodo lahko določene zadeve reševali tudi sodni cenilci,« razloži Prezelj.

Največja novost novega zakona, ki je bil objavljen sredi aprila, je, da se ukine agencija za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, vse pristojnosti in dolžnosti pa prevzame Slovenska odškodninska družba (SOD). SOD je prevzel tudi 653.548 delnic Telekoma Slovenije, s katerimi bo pokril vračila vlaganj, morebitni preostanek pa bodo nakazali v državni proračun. SOD bi moral po zakonu vlaganja vrniti v treh mesecih po objavi zakona, vendar pri reševanju vlog zamuja državno pravobranilstvo. »Večina zadev je še nerešena, čeprav so od prvih vlog minila že tri leta. Pravobranilstvo je do sedaj rešilo le malo vlog,« pravi Prezelj.

Naj spomnimo, da bi po prvotnem zakonu precej vlog zavrnili, saj je bila obvezna predložitev pogodbe, te pa po 20 in 30 letih nima skoraj noben vlagatelj več. Zanimivo je, da po novem zakonu vlagatelji lahko ovrednotijo tudi svoje delo, kot so stroški kopanja za drogove, obdelavo drogov in njihovo postavitev, ki pa jih mora oceniti sodni cenilec. »V združenju menimo, da bi SOD lahko vse zahtevke poplačal do konca leta, kako hitro bo svoje delo lahko opravilo državno pravobranilstvo, pa ne vemo,« pravi Peter Prezelj, ki odpira še eno razsežnost vračanj denarja.

Upravičenci do vračila vlaganj v telekomunikacijska omrežja so le posamezniki in krajevne skupnosti, v imenu vseh pa so vloge prijavljale kar občine. Slednja ne sme obdržati niti centa, vendar v tem ni problem, pravi Prezelj. »Bojim se in hkrati apeliram na ljudi, da se ob vračilu denarja krajevnim skupnostim, kjer bo težko ali celo nemogoče ugotoviti, koliko je prispeval posameznik, ne bo pojavila huda kri in zavist. Krajani naj najdejo skupen cilj, ki ga bodo s nepričakovano pridobljenim denarjem lažje uresničili,« zaključi sogovornik.