Mednarodni dan muzejev

Besedilo: Jelena Justin
/ 06:00

Že trideset let je 18. maj Mednarodni dan muzejev. Na ta dan muzeji na stežaj odprejo svoja vrata, se še bolj intenzivno predstavijo javnosti in omogočijo vsem brezplačen ogled.

Letos mineva trideset let, odkar so na generalni skupščini Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) sprejeli odločitev, da vsak 18. maj praznujemo mednarodni dan muzejev. V tako imenovani Resoluciji št. 5 so navedeni glavni razlogi za praznovanje tega dne: pomen naraščajoče vloge muzejev med številnimi znanstvenimi, kulturnimi in tehničnimi inštitucijami, ki skušajo v delujočem okolju okrepiti skupnost in vzajemno razumevanje med ljudmi. Poslanstvo tega dne naj bi bilo: "Muzeji so pomembni za kulturno izmenjavo, za kulturno bogatitev in razvoj vzajemnega razumevanja, sodelovanja in miru med ljudmi." Mednarodni dan, ki ga bodo letos praznovali v 145 državah članicah ICOM-a, pomaga muzejem pri vzpostavljanju univerzalnega jezika predmetov kulturne dediščine z namenom razvoja mednarodnega interesa. Dogodek omogoča muzealcem, da se tega dne srečajo z javnostjo in jih seznanijo s svojimi novimi izzivi; kar tudi zahteva ICOM-ova definicija muzeja – "institucija v službi družbe in njenega razvoja."

Muzeji in univerzalna dediščina

Vsakoletna tema Mednarodnega dneva muzejev se spreminja iz leta v leto in letošnja je Muzeji in univerzalna dediščina. Lahko rečemo, da smo vsi skupaj odgovorni za našo skupno dediščino. Potrebno je dvigniti zavedanje o vlogi muzeja kot učitelja individualne in družbene odgovornosti za globalno dediščino. Kulturna raznolikost in univerzalna dediščina hodita z roko v roki. Univerzalna dediščina je tako naravna kot tudi kulturna; edinstveni primerki, ki so del muzejskih zbirk, kot tudi nesnovna dediščina. Muzeji kot javne inštitucije v službi družbe so odgovorni za ohranjanje in promocijo le-te. V današnjem času številnih konfliktov, napetosti in globalizacije je potrebno spregovoriti o edinstvenem, kar smo mi sami, narodnem in nacionalnem, o tistem, kar smo podedovali od naših dedov in babic. In ravno s to svojo edinstvenostjo, ki je le kamenček v mozaiku, tvorimo celostno podobo svetovne dediščine, ki ji pripadamo.

Na ogled bronastodobni meč iz Blejskega jezera

Ena od smernic razvoja muzejev je biti aktualen, postaviti na ogled tisto, kar je najnovejše odkrito, pridobljeno, tisto, kar sovpada z aktualnim dogajanjem. Zato nas v Gorenjskem muzeju, ki je po matičnosti pokrajinski muzej, še posebej veseli, da bomo ob mednarodnem dnevu muzejev lahko v Kranju javnosti prikazali bronastodobni meč, ki je bil odkrit lani v Blejskem jezeru. Odkril ga je dr. Andrej Gaspari. Preventivne arheološke raziskave Blejskega jezera pri Mlinem so potekale maja 2006. Dela so opravili ob iztoku jezera v potok Jezernico. Med drugim je bil odkrit popolnoma ohranjen bronast meč, iz zlitine bakra, kositra in svinca. Masiven ročaj ločuje od rezila lokast branik s krožno izjedo z gumbastim glavičem. Ročaj je bil pritrjen na rezilo meča z dvema majhnima zakovicama. Na rezilu so opazne le manjše poškodbe, ki so najverjetneje nastale v času, ko je meč že ležal na jezerskem dnu. Odkritje blejskega meča pa ima prav poseben pomen, ker je bil v neposredni bližini najdbe leta 1979 odkrit še en bronast meč. Od novo odkritega primerka se razlikuje po obliki, vendar je istočasen. Oba meča sta skoraj nepoškodovana. V jezeru sta ležala le lučaj od obale, v globini, ki preprečuje ponovni dvig predmetov. Zato sklepamo, da je bil prostor ob izlivu Blejskega jezera posebno, sveto mesto. Tu so bojevniki obredno odvrgli orožje v vodo in ga na ta način darovali božanskim silam. Skoraj na istem mestu je bilo odkritih tudi devet sekir iz 16. do 18. stol. in ena rimskodobna. Najverjetneje gre tudi pri sekirah za sledi nekdanjih verovanj.

Cel večer se bo v Mestni hiši tudi vrtel kratek film, ki virtualno prikazuje rekonstrukcijo geološkega nastanka Blejskega jezera in historični prikaz nastanka Blejskega gradu. Avtor filma sta Miran Erič in Narodni muzej Ljubljana. Obenem bomo v Gorenjskem muzeju pripravili tudi Srednjeveško mečevanje v soju bakel pred Mestno hišo na Glavnem trgu.