Mlečne kvote niso izkoristili

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 15. maj 2007 / 06:00

Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, so v minulem "mlečnem letu" izkoristila dobrih 94 odstotkov nacionalne kvote za oddajo mleka v mlekarne.

Kranj - V minulem »mlečnem letu«, ki se je začelo 1. aprila lani in končalo 31. marca letos, je nacionalna kvota za oddajo mleka v mlekarne znašala 549,4 milijona kilogramov, kmetije in kmetijska posestva pa so v tem obdobju oddala 518,5 milijona kilogramov mleka. Ker so s tem izkoristila le dobrih 94 odstotkov nacionalne kvote, državi in rejcem ne bo treba plačati posebne dajatve oz. kazni, ki je zagrožena za morebitno preseganje kvote. Ob tem, ko je v predlanskem »mlečnem letu« nacionalna kvota znašala le 515,7 milijona kilogramov, bi jo v minulem letu že presegli, če Slovenija ne bi pridobila 16,2 milijona kilogramov dodatne kvote in če ji Bruselj ne bi dovolil pretvorbe dela kvote za neposredno prodajo v kvoto za oddajo mleka v mlekarne. »Čeprav se število oddajalcev mleka še zmanjšuje, se je količina v mlekarne oddanega mleka v zadnjih petih letih vsako leto v povprečju povečala za 2,5 odstotka. Če se bo takšen porast nadaljeval, bo Slovenija kvoto presegla v dveh letih,« ocenjuje Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da bo to odvisno predvsem od naravnih pogojev (suše) in cene močne krme, za katero napovedujejo zvišanje. Da suša vpliva na prirejo mleka, je dokaz tudi minulo »mlečno leto«: v prvi polovici leta je bil odkup mleka prav zaradi posledic suše manjši kot leto prej, v drugi polovici leta pa je v primerjavi z letom prej v povprečju porasel za 4,3 odstotka.

Gorenjci kupujejo kvoto tudi drugod

Medtem ko predvsem hribovski kmetje opuščajo prirejo mleka, jo nižinski povečujejo. Kmetje, ki so se odločili za opustitev prireje in so v minulem »mlečnem letu« izkoristili vsaj 70 odstotkov kvote, lahko prodajo kvoto do konca januarja prihodnje leto. Če so v minulem letu izkoristili manj kot 70 odstotkov kvote, jim bo agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja neizkoriščeni del kvote odvedla v nacionalno rezervo in bodo lahko prodali le razliko. Kmetije, ki povečujejo prirejo mleka, so doslej pokupile vso ponujeno kvoto na Gorenjskem, kupujejo pa jo tudi drugod, največ na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem. Če jo kupijo na Gorenjskem, morajo v nacionalno rezervo nameniti 10 odstotkov kupljene kvote, ob nakupu zunaj Gorenjske pa 30 odstotkov. Največ trgovanja s kvotami je od začetka novembra do konca januarja, ob reformi neposrednih plačil kmetijstvu je bil čas nakupa kvote še posebej pomemben. Kdor jo je kupil do konca letošnjega januarja, je s tem pridobil tudi pravico do zgodovinskega plačila za mleko v znesku 2,83 centa (6,8 tolarja) za kilogram, ki ga bo prejel za letos in še naslednjih šest let. Če bo kvoto kupil letos, bo pravica do zgodovinskega plačila za mleko ostala prodajalcu. In kolikšna je cena za kvoto? Kot pravi dober poznavalec razmer Franci Pavlin, se je ob koncu lanskega leta gibala od 12,5 do 20,8 centa (30 do 50 tolarjev) za kilogram. V Nemčiji je cena okrog enega evra, na Nizozemskem pa celo okrog dva.