Alpina komaj zmore naročila

Še lani je prodaja Alpinine modne obutve upadla, letos jo nameravajo povečati za petino, prihodnje leto pa skoraj podvojiti.

Žiri – Mineva pol leta, odkar je vodenje tovarne obutve Alpina Žiri prevzel Matjaž Lenassi, ki je prek Infond Holdinga, danes se imenuje Alpina Holding, postal lastnik te družbe. V tovarni je že mogoče opaziti številne spremembe, še več je napovedanih. Najbolj zanimivo je, da je Alpina zasuta z naročili, Lenssijev pogled na stanje na trgu pa je povsem drugačen od dosedanjih ocen položaja in perspektiv obutvene industrije.

Alpino vodite dobrega pol leta. Katere so najpomembnejše spremembe, ki ste jih uvedli?

»Reči moram, da še vedno, skoraj vsak dan prihajam do novih spoznanj. Seveda nič drastičnega, še vedno pa so novosti v odnosih do proizvajalcev športne obutve, kooperantov. Pred kratkim smo bili en teden v Španiji in na Portugalskem, kjer smo si ogledali, kako poslujejo tamkajšnje tovarne, in ugotovili smo, da moramo še marsikaj storiti na blagovni znamki, na maloprodaji.

Sicer pa je znano, da je Alpina lansko leto zaključila z minimalnim dobičkom, ki niti približno ne omogoča nadaljnjega razvoja. Nujno potrebna je racionalizacija poslovanja, optimiranje proizvodnje, kar je naša osrednja naloga. Premikamo stroje, prestavljamo linije, ki niso bile dovolj fleksibilne, zbližujemo oddelke, kjer na primer dislokacija v dveh nadstropjih ovira komunikacijo, timsko delo in nujno potrebno sodelovanje.

Moje najpomembnejše spoznanje v teh šestih mesecih pa je, da niti približno ni problematična proizvodnja obutve v Evropi, vprašanje je samo, s kakšnim poslovnim modelom to počneš.«

Je bila delna selitev proizvodnje Alpine v preteklosti proti vzhodu smotrna?

»Mislim, da je zasnova delitve in delne selitve proizvodnje iz preteklosti povsem prava. Alpina ima svoje obrate v Bosni, kjer smo uvedli celo drugo izmeno, v Romuniji in na Kitajskem. Za Žiri želimo, da postane hitro odzivna tovarna visoko kvalitetne obutve. Trenutno Alpina izdeluje 60 odstotkov modne obutve in 40 odstotkov športne. Lani je prodaja modne obutve zaostala, medalje iz prejšnje zime pa so pospešile prodajo športne obutve. Letošnja slaba zima je vplivala na prodajo športne obutve, zato se bomo morali letos pomembneje premakniti pri modni obutvi.«

Že vrsto let vlada prepričanje, da obutvena industrija, podobno kot tekstilna, v Evropi zaradi visoke cene dela ne bo zdržala konkurence z vzhoda, zlasti Kitajske. Menite, da ni tako?

»V Evropo se letno samo iz Kitajske uvozi 1,2 milijarde parov čevljev in naslednja milijarda parov se izdela v Evropi. Prepričan sem, da Alpina znotraj tega lahko najde svoj prostor s tremi ali štirimi milijoni parov. Sledimo tej filozofiji in reči moram, da je Alpina polna naročil, celo tako, da jih toliko niti ne moremo izdelati. Trenutno iščemo kooperante, letamo po svetu, kje bi dobili zgornje dele, da izpolnimo naročila.

Jasno je, da obstaja hud cenovni pritisk in zahtevani dobavni roki se krajšajo. Če bi bili sposobni slediti vsem tem zahtevam, bi lahko takoj proizvodnjo podvojili.«

Vendar, kako premostiti celo desetkratno razliko v stroških dela, na primer v primerjavi s Kitajsko?

»Odgovor je v produktivnosti in fleksibilnosti. Pri nas na liniji, ki izdela osemsto do tisoč parov čevljev, dela 20 ljudi, na Kitajskem okoli 60. Iz Kitajske ni mogoče zadovoljiti evropskega trga v šestih niti v 12 tednih. Prodajalci obutve se danes otepajo zalog, vse bolj se uveljavlja kataloška prodaja. Ko se določen model proda, sledi ponaročilo, na katerega je treba zelo hitro odgovoriti. Tudi cena ni najpomembnejša, seveda ob ustrezno visoki kvaliteti. Navsezadnje niso zanemarljivi niti transportni stroški, nujno potrebna je naša kontrola kvalitete ter dejstvo, da Kitajska nima usnja, pač pa le dobre umetne materiale. Vse to izravnava razlike in kaže, da je proizvodnja modne obutve vsekakor racionalna v Evropi, za izdelavo športne obutve, kjer so roki večmesečni, in cenene plastične obutve pa so boljše možnosti na Kitajskem.«

Omenili ste veliko naročil. Ste lahko bolj konkretni?

»O številkah proizvedenih čevljev v letu je nekoliko težko govoriti, saj spremljamo proizvodnjo predvsem po sezonah. Lani smo izdelali okoli 780 tisoč parov modne obutve in približno 350 tisoč športne obutve za zimo. Letos načrtujemo povečanje modne obutve za petino, na približno milijon parov. Razmišljamo tudi o drugi izmeni kot delu racionalizacije proizvodnje. Imamo stroje, vso potrebno infrastrukturo, kar je premalo izkoriščeno. Že prihodnje leto naj bi proizvodnjo s tremi milijoni parov čevljev podvojili.«

Kaj pa delavci, v Žireh brezposelnih praktično ni?

»To bo problem. Naše reorganizacije proizvodnje bodo vsekakor sprostile določeno število delavcev, saj si prizadevamo skrajšati linije, zmanjšati število delavcev in s tem zvišati produktivnost, druga možnost pa je seveda uvoz delavcev od drugod. Če Žiri hočejo imeti dobro tovarno, se bo treba sprijazniti tudi s tem.

Omenil sem že, da v Bosni že uvajamo drugo izmeno, v Romuniji pa dobro deluje čevljarska šola, ki je pri nas več ni. Če želimo, da bo naša proizvodnja kvalitetna, z več znanja, navsezadnje za mlade tudi bolj privlačna, se vse bolj kaže, da bomo morali šolo ustanoviti tudi sami.«

Za boljšo podobo čevljarskih poklicev bo treba urediti tudi plače, za katere je slišati, da so skromne!

»Mi pripravljamo novo sistematizacijo in nov sistem plač, saj sedanji sistem plačevanja po grupah ni stimulativen. Dobro sodelujemo s sindikatom in svetom delavcev in pričakujem, da bomo v avgustu to pripravili ter se dogovorili. Zavedam se, da je dober delavec le zadovoljen delavec, da so pomembni dobri odnosi in komunikacije, hkrati pa ne smemo pozabiti na problem kure in jajca. Plače so take, kot so bile v preteklosti, na ravni panožne pogodbe, ne dobre ne slabe. Za večji učinek morajo biti delavci stimulirani, žal sedanji sistem omogoča veliko skrivanja in lažne solidarnosti. Zelo vesel sem, da so bile dosedanje spremembe v kolektivu zelo dobro sprejete.«

Lani je bil v vaši prostorih odprt razvojni center slovenske usnjarske in obutvene industrije IRCUO. Kaj pomeni za Alpino?

»Vsekakor Alpina mnogo vlaga v razvoj in sodeluje tudi v nekaterih evropskih projektih. Inštitut IRCU nam pomeni zelo veliko, saj je pri roki z možnostmi takojšnjega testiranja materialov in nekaterih rešitev, na primer tudi pri uvajanju nano tehnologije, vpliva pa tudi na naš ugled v Evropi. Zaenkrat ta inštitut, ki je sicer povsem samostojna družba, nima še dovolj kapacitet, da bi se lotil nekaterih bazičnih raziskav. Tudi do tega bo sčasoma prišlo.«

O vaši nameri, da prevzamete Peko, ni več slišati. Ste to idejo opustili?

»Te ideje nismo opustili. Zaprosili smo za skrbni pregled in država se mora o tem odločiti. Še vedno vidim veliko možnih sinergij in novih možnosti, tako na nekdanjih jugoslovanskih trgih, kjer sta obe blagovni znamki še zelo dobro poznani, kot v tujini. Če ne bomo izkoristili tega položaja na trgu, ki ga poznaš, kjer si že bil, ga bo nekdo drug. Sicer pa sem prepričan, da je velika škoda, da se gorenjska obutvena industrija v preteklosti ni uspela povezati, združiti, saj se kaže, da bi lahko bilo dela dovolj, tudi za celotno Planiko, ki je žal ni več.«

V preddverju smo na steni v okvirju opazili original odločbe, s katero je bila pred 60 leti ustanovljena Alpina. Kako boste tako lep jubilej praznovali?

»Čeprav je datumsko jubilej že mimo, smo se odločili za praznovanje 7. julija z dnevom odprtih vrat za družinske člane naših delavcev, goste in drugo občinstvo. Priložnostno proslavo, za katero je bil v preteklosti vedno problem s prostorom, bomo pripravili v šotorih ob tovarni, se zahvalili vsem zaslužnim, podelili priznanja in zaključili z zabavo.«