Likvidacija ni bila potrebna

Da bi se zgodba Gorenjskih oblačil iz Kranja lahko zaključila drugače, dokazuje uspešno poslovanje njihove nekdanje poslovne enote na Jesenicah.

Slovenski Javornik – Gorenjsko javnost je pred dnevi presenetila novica o likvidaciji tekstilnega podjetja Gorenjska oblačila iz Kranja. Da takšen žalosten konec morda ni bil nujen, dokazuje zgodba nekdanje poslovne enote Gorenjskih oblačil na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. V njej uspešno poslujejo, šivajo za vrhunske svetovne blagovne znamke, dela pa imajo celo preveč in ga morajo odklanjati … In kako se je začela njihova zgodba o uspehu? »Do leta 2005 smo delali kot delovna enota Gorenjski oblačil,« pripoveduje vodja enote, diplomirana inženirka tekstilstva Monika Ažman. »Ko pa so se stvari v Kranju začele slabšati in smo videli, da s tako politiko vodenja podjetje ne bo dolgo moglo preživeti, smo začeli iskati poti, kako bi rešili vsaj jeseniško enoto. Tako smo navezali stik s podjetjem Sandy iz Ljubljane in njegov lastnik Andrej Šumi se je odločil, da bo obrat na Jesenicah kupil.« Tako od novembra 2005 poslujejo kot podjetje Sandy Ljubljana, Poslovna enota Jesenice. Obdržali so vse zaposlene - danes imajo 103, od tega večina šivilj. Delajo izključno dodelavne posle, in sicer za štiri poslovne partnerje – Hugo Boss, Strenesse, Studio Oktober, po likvidaciji Gorenjskih oblačil pa so prevzeli tudi delo za znamko Rena Lange. Gre za oblačila najvišjega kakovostnega razreda, zvečine večerne in koktejl obleke. Delo je izredno zahtevno, kljub temu pa njihove šivilje odlikuje veliko znanja in natančnost. »Znani smo po dobri kvaliteti in spoštovanju terminov. Zanimivo pa je, da cena delovne sile sploh ni najpomembnejši dejavnik pri pridobitvi posla. Dobrih šivilj namreč primanjkuje,« razlaga sogovornica in dodaja, da bi bili takoj pripravljeni zaposliti več šivilj, tudi iz Gorenjskih oblačil iz Kranja, če bi se bile le pripravljene voziti na Jesenice. In kako je s plačami? Po besedah Monike Ažman so plače redne, s prvim januarjem letos pa so prešli na nov plačilni sistem in so se nekoliko povišale (podatka o povprečni plači nam sicer Ažmanova ni želela zaupati). Zaposleni prejemajo tudi regres in božičnico.

»Začeli smo z ničle, dobili nismo niti tolarja državne pomoči, odplačujemo kredit, pa vendar uspešno poslujemo. Prepričana sem, da se s tekstilom, kakršnega so delali v Gorenjskih oblačilih, da preživeti. Ne obogatiš, preživiš pa vsekakor!« pravi sogovornica. Ker odlično pozna tekstilno stroko in je vrsto let delala tudi v Gorenjskih oblačilih, je prepričana, da likvidacija podjetja nikakor ni bila potrebna. A lastniki družbe so se pač odločili drugače …

Labod kupil Evelino in Ana lino

Kranj - Novomeški Labod je od družbe Gorenjska oblačila, ki gre v likvidacijo, skoraj sto delavk pa na zavod za zaposlovanje, odkupil blagovni znamki Evelina (za močnejše postave) in Ana lina (modni program). »V tem smo videli tržno nišo in dobro poslovno priložnost. Sami že delamo proizvodno-tehnično podoben program, zaradi ekonomije obsega pa se nam stroški ne bodo povečali,« je povedala Tamara Juvan, direktorica marketinga v Labodu. Skrbno pretehtana poteza Laboda je bila očitno prava, saj je že predsednica sindikata Gorenjskih oblačil Marjana Blasutto povedala, da se liniji Evelina in Ana lina odlično prodajata. »V Labodu v proizvodnji dela sedemdeset ljudi. Situacija res ni rožnata, vendar se vedno znova odpirajo nove priložnosti,« je stanje v tekstilni industriji pri nas komentirala Juvanova. Neuradno smo izvedeli, da naj bi Gorenjska oblačila Labodu prodala blagovni znamki Evelina in Ana lina za dvajset tisoč evrov, vendar niti Juvanova niti direktor Gorenjskih oblačil Izidor Bajec o tem nista želela govoriti, češ da gre za poslovno skrivnost.