V Acroniju želijo biti prvi

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 10. maj 2007 / 06:00

Lani je Acroni postal drugi največji proizvajalec debele nerjaveče pločevine v Evropi. Novi direktor pravi, da bodo z več kot podvojitvijo proizvodnje v nekaj letih prvi.

Jesenice – Kot smo že poročali, je jeseniška jeklarska družbe konec aprila za mnoge presenetljivo dobila za novega direktorja Slavka Kanalca. Povabili smo ga na pogovor, da se predstavi.

Naše bralce gotovo zanima, zakaj je na vrhu Acronija za mnoge presenetljivo prišlo do zamenjave. Je to osebna izbira dr. Prešerna, morda zahteva novih lastnikov, ali je za to drug vzrok?

»Nič presenetljivega ni pri tem. Razvoj dogodkov v Acroniju, naše načrtovanje je šlo v to smer, morda le ne tako hitro. Sam sem se že nekaj časa pripravljal na ta prevzem. Res pa je, da se vse to ni kazalo navzven in je zato morda presenetljivo, ljudje znotraj Acronija pa so to vedeli. Zamenjava je torej osebna izbira dr. Prešerna. Na funkciji, na katero odhaja v koncernu, bo imel še veliko opravka z Acronijem.«

Kakšno dediščino prevzemate?

»V pismu, ki sem ga ob prevzemu funkcije namenil zaposlenim v Acroniju, sem zapisal, da je lepo prevzemati urejeno in renomirano podjetje, po drugi strani pa je to tudi velika obveza in izziv. Včasih je lažje voz izvleči iz blata, kako vnesti nov elan v dobro delujoče podjetje, pa utegne biti še težja naloga in odgovornost.«

V letu 2006 ste si v Acroniju zastavili cilj, da postanete drugi največji proizvajalec nerjaveče pločevine v Evropi. Ste ta cilj dosegli?

»Smo. Ugotavljamo, da že imamo tretjinski tržni delež na evropskem trgu. Naš cilj je seveda, da postanemo vodilni, saj smo dobili lastnika, ki je pripravljen vlagati in nas surovinsko podpreti. Da bi postali prvi, moramo proizvodnjo več kot podvojiti, zato je to cilj za prihodnjih šest, sedem let.«

Tik pred minulimi prazniki je bila skupščina družbe Acroni, ki je obravnavala tudi lansko poslovanje. Kakšni so lanski poslovni rezultati?

»Skupščina družbe je potrdila ugodne rezultate poslovanja v lanskem letu, o čemer bo pripravljeno tudi posebno obvestilo za javnost. Lanski cilji so bili doseženi in preseženi, priznati pa moram, da podrobnosti še ne poznam.«

Pred nedavnim je Slovenska industrija jekla – in s tem tudi Acroni – dobila novega lastnika. Kako gledate na to?

»Predvsem je bilo nujno, da družba dobi konkretnega lastnika, kar je bilo dolgo načrtovano in težko pričakovano. To je komponenta, ki nam je manjkala, država je bila preveč oddaljena in imela imaginarno vlogo. Pričakujem še večjo skrb za lastnino in njeno oplemenitenje, kar utegne biti prelom v Acroniju in dodaten zagon. Novi lastnik nas pri smelih načrtih, ki jih imamo, lahko pomembno surovinsko podpre.«

Bi se nam osebno predstavili?

»Doma sem iz Kranjske Gore, kjer tudi sedaj živim. Srednjo metalurško šolo sem v tistih zlatih časih jeseniškega železarstva obiskoval na Jesenicah in diplomiral na metalurgiji Fakultete za montanistiko Univerze v Ljubljani. Po diplomi sem se takoj zaposlil v Acroniju in po raznih položajih tehnologa, vodje proizvodnje v jeklarni, vodje projektov pri večjih investicijah šel skozi celo podjetje. Lahko rečem, da sem spoznal resnično vse v družbi kakor tudi zunaj nje. Na mesto glavnega direktorja prihajam z mesta direktorja proizvodnje.«

Nedavna skupščina družbe je potrdila tudi dve večji investiciji: v novo lužilno linijo in razrezne škarje v skupni vrednosti štirideset milijonov evrov. Kaj to pomeni za Acroni?

»To sta za Acroni dve bistveni investiciji, pri čemer pa so dobavni roki kar trideset mesecev. Obe naj bi prispevali k pomembnemu povečanju proizvodnje. Mi imamo sedaj škarje, stare osemdeset let, še iz nemških vojnih reparacij, in težko dosegamo zahtevane tolerance, lužilna linija pa bo nadomestila sedaj klasično luženje v banjah. Obe investiciji sta v funkciji že omenjene načrtovane podvojitve proizvodnje.

Sicer pa imamo v Acroniju v teku še vrsto investicij: gradnjo čistilne naprave v vroči valjarni, ki bo zaprla še zadnji hladilni vodni tokokrog in s tem odpravila še zadnje izpuste v Savo, oktobra pa bo zaključena druga faza obnove potisnih peči, kar naj bi zmanjšalo poškodbe na slabih – ulitkih iz jeklarne pred valjanjem. Tretja pomembna investicija je gradnja regalnega skladišča, pri čemer je stara hala podrta, začenja se novogradnja, ki bo zaključena ob polletju prihodnjega leta.«

Zagotovo poznate mnenja nekaterih, da je Zgornjesavska dolina tak naravni biser, da vanj železarstvo ne sodi. Kako jim boste odgovarjali?

»Acronija z nekdanjo železarno ni mogoče primerjati. Nekdaj je železarna zavzemala dobršen del Jesenic, se zajedala v mesto in onesnaževala širše območje. Acroni je skrčen na bistveno manjše območje, postaja zaokrožen, spreminja svojo zunanjo podobo in veliko vlaga v odpravo negativnih vplivov na okolje. Pospešili bomo urejevanje brežine na bregu Save, ki je še odprta rana, držimo se tudi rokov o umiku skladišča jeklenih odpadkov z Jesenic. Podaljšek hale se že gradi in investicija bo zaključena letos novembra. Acroni torej postaja zaokrožena tovarna z vse bolj prijaznim videzom, hkrati pa se bodo znotraj ustvarjali izdelki, ki bodo v tržni niši vodilni v svetovnem merilu.«

Posebna odgovornost je tudi izvajanje kadrovske politike. V Acroniju, ki je moral v letih krize ustaviti zaposlovanje in celo odpuščati, kadrovska struktura ni normalna in v nekaj letih bo nujno prišlo do menjave generacij. Ste pozorni tudi na to?

»Kadrovska politika je dobro načrtovana in dodelana. V letih 2008 in 2009 bo resnično prišlo do množičnejšega upokojevanja in menjave generacij, kar pomeni, da se bo po letu 2010 vzpostavilo normalno stanje. Acroni se prek štipendijske politike in sodelovanja s šolami pripravlja na to, pri čemer kaže omeniti, da se k sreči povečuje zanimanje za tehnične poklice. Naj pripomnim, da v Acroniju nismo več usmerjeni le v metalurške poklice, pač pa vedno širše v tehnične poklice, kot so tudi strojniki, elektrotehniki, elektroniki, računalnikarji.«

Nameravate kot novi vodja vpeljati kakšne novosti oziroma spremembe v sedaj veljavne načrte?

»Kot sem že povedal, je Acroni dobro vpeljana firma, zato o kakšnih pomembnih spremembah ne razmišljam. Navsezadnje sem kot vodilni sodeloval pri nastajanju teh načrtov. Nova komponenta bo vsekakor usklajevanje z novimi lastniki, kar utegne nekatere procese morda nekoliko zaplesti in morda spremeniti.«

Znate rusko?

»Ne še dobro. Normalno je, da smo se, ko je v procesu privatizacije kazalo v smer sedanjih izbir in odločitev, začeli učiti rusko.«