Odstranitve treh hitrostnih ovir se bodo nekateri krajani Dašnice razveselili bolj, drugi manj. (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

V Dašnici tri hitrostne ovire manj

V naselju Dašnica v Železnikih bodo odstranili tri od devetih hitrostnih ovir, nekatere pa prilagodili na hitrost 40 kilometrov na uro.

Železniki – Slabo uro so minuli četrtek občinski svetniki v Železnikih razpravljali o tem, kaj storiti z devetimi hitrostnimi ovirami, s katerimi so v naselju Dašnica umirili promet. Nekaterim domačinom se zdijo za varnost še kako potrebne, na drugi stani pa se del krajanov huduje nad vsakodnevno vožnjo čez ovire. Svetniki so nekaj minut pred polnočjo le sprejeli sklep, da bodo odstranili dve oviri iz smeri Podlonk (v ovinku in na klančini) ter zadnjo oviro (pri Francu Benedičiču). Izmed šestih preostalih ovir, ki so zdaj prilagojene hitrosti 30 kilometrov na uro, bodo tri predelali in prilagodili 40 kilometrom na uro. Denar za izvedbo bodo zagotovili z rebalansom proračuna.

V razpravi je bilo pred tem slišati vrsto različnih mnenj in predlogov. Če je župan Mihael Prevc na začetku poudaril, da krajani ostro nasprotujejo umiku ovir, pa je svetnik Peter Mesec dejal, da pozna le krajane z nasprotnimi željami. »Verjemite, nihče si ne želi imeti takšnih skakalnic. Že na začetku bi morali namestiti odstranljive plastične ovire, da bi krajani sploh videli, ali je to dobra rešitev. Toliko denarja smo že zmetali za ovire, ki ne zagotavljajo povsem varnosti, saj ob cesti še vedno ni pločnika,« je dejal Mesec, ki mu je župan odgovoril, da preveč lahkotno razmišlja, saj je ponekod v Dašnici nemogoče zgraditi pločnik. Janez Ferlan se je strinjal, da nekatere ovire res niso kvalitetno izvedene, a bi odstranil le zadnjo, preostale pa prilagodil predlagani hitrosti. Gregor Habjan pa je, denimo, nasprotoval odstranitvi ovire na klančini: »Lasje mi gredo pokonci, ko opazujem otroke, ki z bližnjega igrišča priletijo na cesto.« Verjetno pa ima še najbolj prav Janez Thaler: »Karkoli se bo zgodilo z ovirami v Dašnici, nekomu ne bo prav. To je zgodba o jari kači …«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 30. oktober 2018 / 11:10

Karel Pollak in usnjarna na Lajhu v Kranju

Starejši Kranjčani se dobro spominjajo rodbine Pollak, ki je odigrala pomembno vlogo v razvoju Kranja. Še posebno so zasloveli zaradi svoje strojarne na Lajhu ob izlivu Kokre v Savo. Nad njim se dv...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...