Dodatke izvzeti iz minimalne plače

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 29. junij 2015 / 07:56

Sindikati nameravajo zbrati pet tisoč podpisov in v državni zbor vložiti zahtevo za spremembo zakona o minimalni plači. Prejemniki te namreč nimajo priznanih dodatkov, če delajo ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Škofja Loka – »Vseh sedem sindikalnih central, ki sodelujemo v Ekonomsko-socialnem svetu, se je odločilo, da v parlament vložimo zahtevo po spremembi zakona o minimalni plači in iz nje izvzamemo dodatke, ki delavkam in delavcem pripadajo za nočno, nedeljsko ali praznično delo,« je po posvetu z gorenjskimi sindikalisti v Škofji Loki povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. »V Sloveniji je 35 tisoč ljudi na minimalni plači, ki znaša neto 603 evre, nekateri med njimi delajo tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih, pa nimajo pravice do dodatkov. To krivico je treba popraviti. Zbrali bomo podpise, ki jih bomo solidarno prispevali tudi tisti, ki nimamo minimalnih plač, nato pa zahtevo čim prej vložili v državni zbor, s čimer bi omogočili, da ta spremembo zakona o minimalni plači sprejme po rednem parlamentarnem postopku. Verjamem, da bodo poslanci sprevideli, da se tem ljudem godi krivica in da bomo dobili parlamentarno večino.«

Kot je dodal Matej Jemec, sekretar območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko, bodo overjene podpise na upravnih enotah zbirali med 1. septembrom in 30. oktobrom, oba sogovornika pa verjameta, da jim jih bo uspelo zbrati prej kot v šestdesetih dneh. Semolič poudari, da je med prejemniki minimalne plače tudi osem tisoč zaposlenih v javnem sektorju, med njimi denimo varnostniki ali strežnice v zdravstvu in domovih starostnikov. Če bodo prejemnikom minimalne plače z izvzemom dodatkov popravili krivico, ne bo prišlo do gospodarskega zloma, kar po Semoličevih besedah trdijo nekatere delodajalske organizacije. Tudi gorenjski sindikalisti so na posvetu podprli pobudo, sicer pa so poleg minimalne plače razpravljali tudi o širših problemih delavstva, od bank, neodzivnosti delodajalcev na probleme delavcev do vse slabšega standarda delavcev in upokojencev.