Romeo (Marjan Štikar) in Julia (Sissi Noe) na odru gledališča v Šentjanžu na Koroškem (Foto: Slovenska prosvetna zveza Celovec)

Med sosedi 36

Ko je Slovenska prosvetna zveza načrtovala uprizoritev leta 1597 napisane Shakespearove ljubezenske drame, tragične romance Romeo in Julija, ki jo je za sodobne koroške razmere priredil režiser Bernd Liepold Mosser, ni računala na takšen odmev. Dvorana Slovenske prosvetne zveze v centru K & K v Šentjanžu na Koroškem je bila na premieri 20. aprila in na dveh kasnejših predstavah nabito polna. Takšna je bila kar primerna vsebini igre. V vlogi Romea in Julije izvrstno nastopata Sissi Noe, igralka z avstrijske Štajerske, in koroški Slovenec, igralec in režiser Marjan Štikar. Tudi vsebina prirejene Shakespearove drame je koroško aktualna. Romeo je slovensko govoreči Korošec, Julija pa nemško govoreča Korošica, njuni družini pa se zaradi jezikovne in narodnostne različnosti sovražita. Igra je ogledalo koroški realnosti, sedanji in tudi pretekli, ko je lahko »tudi ljubezen poražena«. Režiser se je zavestno odpovedal prevodu nemškega besedila v slovenščino in slovenskega v nemščino. Janko Malle, poslovodja Slovenske prosvetne zveze, mu je dal prav. »Zakaj bi prevajali v drug jezik, če se ga vsak, ki to želi, lahko nauči,« je njegov komentar.

Predstava, ki jo bodo igrali še v Celovcu, na Dunaju in jeseni tudi v Ljubljani, je odmevala tudi v najbolj branih koroških medijih. Eden od njih je prav zaradi te predstave opravil anketo, kako delujejo mešani zakoni. Ko bo predstava gostovala v Sloveniji, jo je vredno ogledati, tako zaradi vsebine kot zaradi igre, ki jemljeta pod drobnogled koroško mentaliteto, ki je predvsem glede strpnosti drugačna kot v drugih delih Avstrije.

V centru v Šentjanžu je bila prvega maja še ena zanimiva prireditev z naslovom »Dvojezičnost v juhi – Buhštabenžupe«. Na njej je sodelovala tovarna za proizvodnjo testenin iz Bekštajna, ki je na zavojčke z jušnimi zakuhami napisala tudi na Koroškem ne preveč priljubljene šumnike š, č in ž ter priporočila, da uživanje juh s strešicami blaži krče, zmanjšuje strahopetnost in vzbuja veselje ter odstranjuje jezikovne pregrade pospešuje učenje drugega deželnega jezika.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 27. november 2022 / 07:58

Izžrebali pare odbojkarskega pokala

Kranj – Minulo sredo so na Odbojkarski zvezi Slovenije opravili žreb parov, ki se bodo med seboj pomerili v četrtfinalu pokalnega tekmovanja. Naslove zmagovalcev branita med moškimi ACH Volley Ljub...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 2. januar 2014 / 14:22

Celoletni horoskop

Leto 2014 je v znamenju Konja oziroma Ma. Njegov letni čas je poletje in zahodno znamenje je Dvojček. Čaka nas živahno in ognjevito leto z obilo dogodivščinami. Vse bo sama akcija, saj se bodo odločit...

Gorenjska / četrtek, 2. januar 2014 / 14:13

Vreme turistov ni odgnalo

Na Bledu z dežniki, v Kranjski Gori in na Voglu smučajo kljub slabemu vremenu. V prazničnih dneh je v največjih gorenjskih turističnih središčih gostov toliko kot v preteklih letih.

Šenčur / četrtek, 2. januar 2014 / 13:38

Blagoslovili konje

Srednja vas – V Srednji vasi pri Šenčurju se je letošnje, že dvajsete blagoslovitve konj pri podružnični cerkvi sv. Radegunde udeležilo petdeset konj. Po maši jih je blagoslovil šenčurski župnik Ur...

Kronika / četrtek, 2. januar 2014 / 13:37

Manj policistov v pisarnah, več na terenu

V Kranjski Gori in na Bledu so sredi lanskega leta ukinili 24-urno dežurstvo na policijskih postajah. Izkušnje zadnjih nekaj mesecev kažejo, da je šlo za dobro odločitev, pravi komandir Policijske pos...

Kultura / četrtek, 2. januar 2014 / 13:36

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.