Železniki skozi čas 3

Nekatere hiše in njih imena

Plavčeva hiša

Muzej, stara št. 49, danes na Plavžu 58. Skupaj s sosedovo Boncljevo hišo je ena izmed najlepših meščanskih hiš v Železnikih. Družina Plavec je več kot štiristo let v Železnikih veljala za najmogočnejšo in najbogatejšo fužinarsko hišo. Dvonadstropna hiša z debelimi zidovi, s širokim stopniščem in vežami. Na obširnem dvorišču so stali veliki hlevi za konje, skladišča za železo in starinska “šterna”. Plavci so bili nekdaj tudi lastniki gostilne in najstarejše hiše v Železnikih, v Plnadi. Za slednjo ni ostalo nikjer zapisano, da bi jo kakor koli prizadel potres leta 1511. Družina Plavec je na začetku 19. stoletja začela propadati in razprodajati premoženje. Hiše v Plnadi, pri Meru in Plavčeva hiša so zadnjih 170 let prehajale iz rok v roke. Plavčevo hišo je pred vojno kupil ljubljanski advokat dr. Jože Jaške in jo prepisal na svojo mater iz Rajhenburga – Brestanice, od koder izvira družina Jaške. Minka Jaške je hišo prodala muzeju.

Merova hiša

Stara št. 70, danes na Plavžu 47. Nekdaj last bogate družine Plavec, ki so jo verjetno sezidali v 16. ali 17. stoletju. Župan mesta za časa Francozov je bil zadnji od mogočnih Plavcev. Hiša je tako dobila ime po francoski besedi za župana, “le maire”. Po vrnitvi Avstrijcev je imel nemalo težav. Rodbina je vidno začela propadati, razprodajali so hiše in posestvo, ki je nekoč obsegalo posestva od Njiv do Globočnikove fužine na Jesenovcu in še do Zalega Loga. Na pročelju, v višini prvega nadstropja na desni strani, izstopa nekaj grbu podobnega. Hiša je meščanska, enonadstropna, s širokimi vežami in velikimi, svetlimi sobami. Levo v pritličju je bila gostilna z dolgoletno tradicijo. Za hišo je velik vrt, ki sega do Sore. Tam so nekoč stala velika gospodarska poslopja s hlevi. Hišo je za sina Luko, bodočega gostilničarja in župana, kupil Jožef Košmelj – Lukel sredi 19. stoletja od poslednjih Plavcev.

Klopčarjeva hiša

Stara št. 22, danes Trnje 31. Je enonadstropna stavba z lepim kamnitim baročnim portalom. Od prvotnega lastnika Janeza Lebna jo je odkupil sosed gostilničar Gabrijel Thaler. Po ustanovitvi napredne lokalne hranilnice in posojilnice z omejeno zavezo pred prvo svetovno vojno in po njej do leta 1941, je ta vzela hišo v najem. Okoli leta 1920, za časa županovanja in tudi predsedovanja hranilnici Jozefa Globočnika, je v istem prostoru delovala tudi občina.