Železarstvo in narcise
Španov vrh (1334 m) in Črni vrh (1366 m) - Pozimi simpatično manjše smučišče, v planinski sezoni pa prijetna planinska pot, kamor običajno ne zahajajo trume planincev. Okolica, ki nudi vrsto gorsko-kolesarskih vzponov. Planinski svet, ki pomladi, ko cvetijo narcise, privabi številne obiskovalce.
Iskreno vam priznam, da sem dolgo časa odlašala z obiskom Španovega vrha. Ne sprašujte me zakaj, ker ne vem odgovora. Razlog je verjetno tičal v tem, da bi morala hoditi po smučišču, kar mi ni ravno pri srcu. No, res je, da bi se ga lahko tudi izognila, vendar se ga nisem hotela. Oktobra lani, ko je bilo prijetno toplo, narava pa je drevesno listje obarvala v barvah mavrice, sem se podala "v Rovte", kot temu delu Karavank pod Golico radi rečejo. Vzpon do Španovega vrha se začne v vasi Planina pod Golico, kjer pustite avto. Strma pot, ki vodi proti vikendom, vas usmeri desno in kmalu se znajdete na travnatem pobočju, po katerem v zimskih mesecih vijugajo smučarji. Po smučišču se začnete vzpenjati. Približno v pol ure ste pri Smučarskem domu na Črnem vrhu, na nadmorski višini 1156 metrov. Na robu smučišča se boste srečali iz oči v oči s podobo moškega, ki jo je nekdo izdelal v malo večji drevesni štor. Pri Domu zavijete levo in sledite poti, ki se vzpenja vzporedno z dotrajano sedežnico. Kmalu dosežete vrh Španovega vrha, kjer je tudi postaja stare vzpenjače. Preko celotne poti se vsake toliko časa obrnite nazaj dol, proti dolini. Z vsakim višinskim metrom se bo pred vami kazala lepša panorama mogočnih Julijcev, s svojim gozdnatim predgorjem v obliki Mežakle, iz katere dominira njena špica, Jerebikovec. Vse to nam je poznano, kajne?! Desno od sedežnice se razprostira greben Karavank z Golico, sedlom Rožca, Hrušanskim vrhom, priljubljeno Dovško Babo in lepotico Kepo v ozadju.
Pri sedežnici se spustite po gozdni cesti rahlo navzdol, na koncu stopite čez hlode (verjetno jih sedaj ni več) in se začnete vzpenjati po naslednjem travniku, najprej do prvega vikenda, v gozdu pa je tudi zavetišče Gorske reševalne službe. Zavetišče stoji jugo zahodnem pobočju Črnega vrha približno 1350 metrov visoko, na zgornjem robu manjše jase. Na tem travniku se mi je pogled na Julijce zdel najlepši. Rjavina, Vrbanove Špice, Cmir, zadaj očak Triglav, pa Bavški Gamsovec, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica, Kukova Špica, celo Špik. Če nadaljujete mimo koče Gorske reševalne službe, pridete do vrha Črnega vrha, še malo naprej do Križevca. Nazaj v dolino se lahko spustite na drugo stran do Doma na Pristavi v Javorniškem Rovtu, a ker vas jekleni konjiček verjetno čaka pri nekdanji gostilni Belcijan, se boste verjetno vrnili po poti vzpona oz. kar po gozdni cesti, ki je markirana. Ta cesta ima en znamenit krajši, strmi vzpon, ki ni ravno asfaltiran, ampak betoniran in ga domačini imenujejo Mali Triglav. Po njem previdno, ker kaj hitro lahko zdrsnete. Do Črnega vrha je približno dve uri hoda, do Križovca še kakšne pol ure več. Potem pa vas čaka še vrnitev,
"Fleten" pa je tudi kolesarski izlet v omenjeni konec, ki nam omogoča, da naredimo prijetno krožno turo, kulturno in naravno zelo bogato, saj se bomo vozili mimo ostalin jeseniškega železarstva. Krožno turo začnemo z vzponom proti Javorniškemu rovtu v križišču, nasproti železarne. Vzpnemo se vse do Doma na Pristavi na Javorniškem rovtu (970 metrov). Od Doma nas čaka še vzpon naprej proti Križovcu, ki je tudi najvišja točka našega vzpona. Spustimo se desno navzdol in smo pri Savskih jamah, nekdanjih rudniških rovih. Ob potoku se spuščamo navzdol do Planine pod Golico, kjer se sicer začenja izlet na Španov in Črni vrh. S spustom po asfaltirani cesti nadaljujemo vse do Jesenic. Kolesarski izlet traja približno dve uri. Planirajte izlet "v Rovte" meseca maja, ko je resničen raj na Zemlji, ko cvetijo milijoni in milijoni belih narcis na travnikih, kjer istočasno cvetijo češnjeva drevesa, v ozadju pa je mogočni vrh Karavank, Stol, še rahlo prekrit s snegom. Glede na trenutno vreme, bo morda tudi letos tako.