Gorenjska je enotna blagovna znamka

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sreda, 25. april 2007 / 06:00

V pokrajinski členitvi Slovenije enotno Gorenjsko vidi tudi poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik (SDS) iz Kamnika. Pravi, da je Gorenjska enotna blagovna znamka.

Pripravljen je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Ustanovitev pokrajin je bila očitno zelo trdo jabolko, v katerega si nobena od prejšnjih vlad ni upala ugrizniti. Šele sedanji vladi je uspelo najprej pripraviti zakonske osnove, za katere je bilo potrebno dvotretjinsko soglasje in sedaj je pred nami sklepno dejanje: sprejetje vseh ključnih pokrajinskih zakonov. Prepričan sem, da je za enakomernejši razvoj in pospešitev razvojnega ciklusa ustanovitev pokrajin nujna. Interesi, ki presegajo meje posameznih občin se bodo lahko uspešno reševali le na regijski ravni. Tudi državne in evropske projekte bo možno usmerjati v manj razvite regije in jih tako počasi izenačevati, drugače povedano zmanjševati razlike med njimi.«

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja?

»V nobenem primeru se mi ne zdi smiselna delitev Gorenjske. Menim, da je Gorenjska enotna blagovna znamka s turističnimi biseri v Sloveniji, močno razvitim turizmom in gospodarstvom, obdana z verigo Julijcev in Karavank in poseljena z ljudmi, ki so delavni, vztrajni in gorenjsko trdni. Vse to ji daje pečat enotne regije z močnim centrom v smislu kadra in stroke v Kranju.«

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Ozka zaprtost v lastno okolje, premalo sodelovanja, premajhna ambicioznost nosilcev razvoja, morda tudi gorenjski značaj so po mojem mnenju razlog za stagnacijo Gorenjske. Nosilcem razvoja v regiji ni uspelo združiti vseh potencialov in jih z večjo drznostjo usmerjati v pridobivanje razvojnih programov, ki sta jih razpisovali država in EU. Prepričan sem, da bo ustanovitev regije Gorenjski prinesla tisto, kar ji sedaj manjka: pravo povezavo med lokalnimi skupnostmi in usmerjanje razvojnih programov na lokalna območja.«

Zakaj po vašem mnenju občine severno in vzhodno od Ljubljane ne sodite v osrednjo pokrajino?

»Osrednjeslovenska pokrajina je po mojem mnenju glede na druge predloge pokrajin s 498 tisoč prebivalci prevelika, tako kot je zasavska s 46 tisoč prebivalci premajhna. Občine severno in vzhodno od Ljubljane so se že doslej povezovale pri posameznih projektih, tudi po razvitosti ni zelo velikih razlik. Večina občin ima probleme s smetmi, kanalizacijsko infrastrukturo in preskrbo s pitno vodo. Veliko je tudi lokalnih cest, ki so potrebne posodobitve, velik interes pa vlada tudi za tako imenovani drugi ring na relaciji Želodnik-Vodice, ki bo omogočil boljše povezave z avtocestnim križem. Posamezna občina v tej regiji predstavlja mestno jedro in obsežno podeželsko okolico, ki je nerazvita in potrebuje veliko denarja za vsak projekt.«

Ali lahko pojasnite tudi predlog, da bi bila Ljubljana kot glavno mesto pokrajina zase?

»Ljubljana kot glavno mesto ima, glede na predlog pokrajin, ustrezno število prebivalcev, večino državnih, izobraževalnih in kulturnih institucij. Glavni problemi so povezani s prometom, saj mora glavno mesto vsakodnevno sprejemati migracije iz okoliških krajev. Neučinkovitost javnega prometa v Sloveniji se zlasti kaže v Ljubljani, zato bo v prihodnje največji izziv samega mesta urediti učinkovit javni prevoz, tako v samem mestu kot tudi v povezavi z okolico. Ljubljano kot možno pokrajino v večini predstavlja mesto z veliko koncentracijo prebivalstva in manjši del podeželja na obrobju mesta.«