Rudi Veršnik (desno) (Foto: Tina Dokl)

Gorenjska je enotna blagovna znamka

V pokrajinski členitvi Slovenije enotno Gorenjsko vidi tudi poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik (SDS) iz Kamnika. Pravi, da je Gorenjska enotna blagovna znamka.

Pripravljen je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Ustanovitev pokrajin je bila očitno zelo trdo jabolko, v katerega si nobena od prejšnjih vlad ni upala ugrizniti. Šele sedanji vladi je uspelo najprej pripraviti zakonske osnove, za katere je bilo potrebno dvotretjinsko soglasje in sedaj je pred nami sklepno dejanje: sprejetje vseh ključnih pokrajinskih zakonov. Prepričan sem, da je za enakomernejši razvoj in pospešitev razvojnega ciklusa ustanovitev pokrajin nujna. Interesi, ki presegajo meje posameznih občin se bodo lahko uspešno reševali le na regijski ravni. Tudi državne in evropske projekte bo možno usmerjati v manj razvite regije in jih tako počasi izenačevati, drugače povedano zmanjševati razlike med njimi.«

 

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja?

»V nobenem primeru se mi ne zdi smiselna delitev Gorenjske. Menim, da je Gorenjska enotna blagovna znamka s turističnimi biseri v Sloveniji, močno razvitim turizmom in gospodarstvom, obdana z verigo Julijcev in Karavank in poseljena z ljudmi, ki so delavni, vztrajni in gorenjsko trdni. Vse to ji daje pečat enotne regije z močnim centrom v smislu kadra in stroke v Kranju.«

 

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Ozka zaprtost v lastno okolje, premalo sodelovanja, premajhna ambicioznost nosilcev razvoja, morda tudi gorenjski značaj so po mojem mnenju razlog za stagnacijo Gorenjske. Nosilcem razvoja v regiji ni uspelo združiti vseh potencialov in jih z večjo drznostjo usmerjati v pridobivanje razvojnih programov, ki sta jih razpisovali država in EU. Prepričan sem, da bo ustanovitev regije Gorenjski prinesla tisto, kar ji sedaj manjka: pravo povezavo med lokalnimi skupnostmi in usmerjanje razvojnih programov na lokalna območja.«

 

Zakaj po vašem mnenju občine severno in vzhodno od Ljubljane ne sodite v osrednjo pokrajino?

»Osrednjeslovenska pokrajina je po mojem mnenju glede na druge predloge pokrajin s 498 tisoč prebivalci prevelika, tako kot je zasavska s 46 tisoč prebivalci premajhna. Občine severno in vzhodno od Ljubljane so se že doslej povezovale pri posameznih projektih, tudi po razvitosti ni zelo velikih razlik. Večina občin ima probleme s smetmi, kanalizacijsko infrastrukturo in preskrbo s pitno vodo. Veliko je tudi lokalnih cest, ki so potrebne posodobitve, velik interes pa vlada tudi za tako imenovani drugi ring na relaciji Želodnik-Vodice, ki bo omogočil boljše povezave z avtocestnim križem. Posamezna občina v tej regiji predstavlja mestno jedro in obsežno podeželsko okolico, ki je nerazvita in potrebuje veliko denarja za vsak projekt.«

 

Ali lahko pojasnite tudi predlog, da bi bila Ljubljana kot glavno mesto pokrajina zase?

»Ljubljana kot glavno mesto ima, glede na predlog pokrajin, ustrezno število prebivalcev, večino državnih, izobraževalnih in kulturnih institucij. Glavni problemi so povezani s prometom, saj mora glavno mesto vsakodnevno sprejemati migracije iz okoliških krajev. Neučinkovitost javnega prometa v Sloveniji se zlasti kaže v Ljubljani, zato bo v prihodnje največji izziv samega mesta urediti učinkovit javni prevoz, tako v samem mestu kot tudi v povezavi z okolico. Ljubljano kot možno pokrajino v večini predstavlja mesto z veliko koncentracijo prebivalstva in manjši del podeželja na obrobju mesta.«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 21. november 2016 / 11:43

Najprej streha, potem še fasada

V največji jeseniški osnovni šoli, Osnovni šoli Toneta Čufarja, streha zamaka, obnavljati jo bodo začeli takoj po koncu šolskega leta.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / torek, 25. december 2007 / 07:00

Gradnja avtoceste poteka po načrtu

Radovljica - Gradnja deset kilometrov dolgega odseka avtoceste od Peračice do Vrbe poteka po načrtu in bo predvidoma končana novembra prihodnje leto. Kot so sporočili iz družbe z...

Bled / torek, 25. december 2007 / 07:00

Na Bledu pripravljeni na delitev, v Gorjah ne

Ker mineva leto dni od odcepitve KS Gorje od občine Bled in začetka dela samostojne občine Gorje, so na Bledu prepričani, da je skrajni čas, da razdelijo tudi premoženje.

Gorenjska / torek, 25. december 2007 / 07:00

Brez zasneževanja še ni smuke

Največ novosti na gorenjskih smučiščih je na Voglu in v Kranjski Gori, nove štirisedežnice pa še čakajo na obratovalno dovoljenje in predvsem na sneg.

Bled / torek, 25. december 2007 / 07:00

Letna razstava "triglavcev"

Bled - V upravni stavbi Triglavskega narodnega parka na Bledu je na ogled razstava članov Foto kluba Triglavski park. Klub, v katerem trenutno deluje 44 fotografov, je bil ustano...

Prosti čas / torek, 25. december 2007 / 07:00

Biatlonska grajska pojedina

Konec tedna je bil kombinacija mirnega in lagodnega z divjim in športnim, večerja z biatlonci pa grajska pojedina. Najbolj pogosto uporabljeno ime je bilo tokrat Peter.