Na sonce s pametjo!

Besedilo: Katarina Podnar
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Opozoril, kako nevarno je pretirano izpostavljanje soncu, marsikdaj ne jemljemo resno. Pa bi jih morali, kajti sončni žarki na naši koži povzročajo spremembe, ki nas lahko stanejo celo življenja.

Izogibajte se soncu, ko je najvišje. Od 11. do 16. ure čas preživite v senci. Na soncu se pokrijte s klobuki in čepicami. Zaščitite se s kremami, ki vsebujejo visoke zaščitne faktorje. Sončnim žarkom se izpostavljajte postopoma. Navodila, ki smo jih bili nekdaj deležni zgolj v izjemnih pogojih, danes srečujemo na vsakem koraku. Nevarno je vsakršno pretirano izpostavljanje soncu, v vseh letnih časih in vseh geografskih okoljih.

Pomembni tipi kože

Pravilno ravnanje na soncu narekujeta tip kože in jakost sončnih žarkov. Koža, ki ima več pigmenta, je na sonce manj občutljiva. Sonce je najbolj nevarno za kožo, ki nikoli ne porjavi in postane hitro rdeča. Gre za keltski tip kože z izrazito svetlo poltjo, svetlimi ali rdečimi lasmi, pegami in modrimi očmi. Ima jo okrog 2 odstotka srednjeevropske populacije. Za tip kože II, ki ga ima dobra desetina populacije, so značilni svetla polt, svetli do svetlo rjavi lasje in modre, sive ali zelene oči. Tudi to kožo sonce hitro opeče. Pri koži tipa III, ki jo ima skoraj 80 odstotkov Srednjeevropejcev, je polt normalna, lasje temno blond do rjavi, oči pa sive ali rjave. Nagnjenost k sončnim opeklinam je zmerna. Sonce najmanj poškoduje kožo tipa IV, ki jo prepoznamo po svetlo rjavi ali olivni polti ter temnih laseh in očeh.

Kaj je UV sevanje?

Ultravijolično sevanje je del sončevega elektromagnetega spektra, ki sega vse do zemeljske površine. Gre za sevanje, ki ima valovno dolžino med 100 in 450 nanometri, in ki ga delimo na UVA sevanje (valovna dolžina 400 do 325 nm), UVB sevanje (315 do 280 nm) in UVC sevanje (280 do 100 nm). UVC sevanje, podobno rentgenskemu, se popolnoma absorbira v atmosferi, UVA in UVB sevanji pa vplivata na človeško telo. Slednje je najbolj občutljivo za UVB sevanje, ki povzroča spremembe in poškodbe na koži, poveča tveganje za kožnega raka in vodi v motnje delovanja imunskega sistema. Novejše raziskave so pokazale, da na telo kvarno vpliva tudi UVA sevanje.

Zgodnje in pozne posledice sončenja

Koža se pred sončnim sevanjem »brani« tako, da temni. Popolnoma potemnjena koža ima zaščitni faktor od 2 do 4. Delno ščiti pred sončnimi opeklinami, ne ščiti pa pred ostalimi poškodbami kože. Ker prve spremembe na koži opazimo šele šest do dvanajst ur po izpostavljenosti soncu, se lahko zgodi, da bo koža prejela več sevanja, kot ga lahko prenese. V skrajnem primeru lahko pride do življenjsko nevarne sončarice (drhtenja, vrtoglavice, slabosti, bruhanja, nezavesti). Pri ljudeh je vse pogostejša tudi preobčutljivost na UV žarke, ko se na koži na mestih, ki so bila izpostavljena soncu, pojavi alergija. Toksični dermatitis spodbuja sončenje na mokri travi, saj slednja vsebuje snovi, ki še povečajo učinke delovanje UV žarkov. Čeprav niste pretiravali s sončenjem, se vam lahko na kontaktnih mestih pojavijo mehurji. UV žarki prispevajo k nastanku gub in tanjšanju kože, pojavijo pa se lahko tudi manjše žilice, suhost kože ali pa sončne pege. Najbolj nevarne posledice sončenja so prekanceroze, ki so predstopnja kožnega raka.

Za kožo skrbimo vsak dan

Koža zahteva posebno pozornost ob vročih, sončnih dnevih. Ne samo, da ji moramo nameniti več vode, zaščititi jo moramo tudi od zunaj. To storimo s primerno obleko in preparati, ki vsebujejo zaščitne faktorje in filtre za UVA in UVB žarke. Kako visoki bodo, je odvisno od tipa naše kože in od časa, ki ga bomo prebili na soncu. Danes se že za običajne sončne dni priporoča faktor 15 ali več. V osnovi velja, da dlje kot smo na soncu, višji zaščitni faktor uporabljamo. Ustnice zaščitimo z vazelinom, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali. Po sončenju za kožo poskrbimo s hranilno kremo ali losjonom. Še posebej vestno moramo pred soncem zaščititi otroško kožo, saj prav pretirana izpostavljenost sončnim žarkom v otroštvu zelo poveča tveganje za raka kože v odraslosti. Otroci nikakor ne smejo biti na soncu čez opoldne, zanje pa vedno uporabljamo kremo z zaščitnim faktorjem od 15 do 30. Zaščito obnovimo po prihodu iz vode (kar velja tudi za odrasle), prvi sloj pa nanesemo pol ure pred sončenjem.

Dobro je vedeti:

Zaščitni faktor

Zaščitni faktor je na izdelkih, ki ga vsebujejo, naveden s številko, ki pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z izpostavljenostjo brez zaščite. Čisto v redu bo, če si zapomnimo, da je tovrstna meja za sonca nevajeno in nezaščiteno kožo 10 minut. Zaščitni faktor 15 torej pomeni, da smo na soncu lahko 150 minut. Zaščitni faktor pove tudi, kolikšen del UVB sevanj krema zadrži. Faktor 15 blokira okrog 95 odstotkov UVB sevanja, faktor 30 pa okrog 97 odstotkov. Nad faktorjem 15 se torej povečuje le še zaščita kože pred opeklinami, pred najbolj nevarnim UVB sevanjem pa praktično ne.

UVA in UVB filtri

Kakovostna zaščitna krema poleg UVB zaščite vsebuje tudi filtre, ki ščitijo pred UVA sevanjem. Slednje prodira v jedra kožnih celic in v njih pospešuje oksidacijo. Zaščitni faktor nam o UVA zaščiti ne pove nič (čeprav drži, da jo večina krem vsebuje), zato jo v seznamu sestavin preverimo sami. Izdelek, ki ščiti pred UVA sevanjem, vsebuje vsaj eno od naslednjih sestavin: avobenzone (ali: parsol 1789 ali: butyl methoxydibenzoylmethane), titanium dioxide, zinc oxide, mexoryl SX, tinosorb S (bis-ethylhexyloxyphenol methoxyphenyl triazine) ali tinosorb M (methylene bis-benzotriazolyl tetramethylbutylphenol).

Tveganje povečuje genska obremenjenost

Število obolelih za melanomom se podvoji vsakih deset let. Leta 1930 je bilo tveganje posameznika, da zboli, v razmerju 1:1500, leta 1997 že 1:87, danes pa kar 1:70, kar pomeni, da maligni melanom ogroža že vsakega sedemdesetega belca. Svojcem bolnikov z malignim melanomom dermatologi priporočajo gensko testiranje, pri katerem s posebnim postopkom določijo gen, ki je odgovoren za obolenje. Vsi tisti, pri katerih ga najdejo, imajo do 15 odstotkov večje možnosti, da zbolijo. Vsak nadaljnji dejavnik tveganja možnost poveča še za približno 10 odstotkov.