Glikemični indeks živil in teža

Besedilo: Katarina Košenina
sreda, 25. april 2007 / 06:00

Če v internetni brskalnik vtipkate hujšanje, dobite 144 tisoč zadetkov. Če vtipkate "overweight" (angleško predebel), število strani, ki ustrezajo ključni besedi, znaša 15 milijonov.

Pomislite - petnajst milijonov zadetkov za nekaj, o čemer vse pove en stavek: manj jesti in se več gibati. Pa je res tako preprosto? Naša telesa že dolgo niso več samo nekaj, kar nam je dala narava in s čimer bi se kar tako sprijaznili. Nekaj so, v kar je treba vlagati, nekaj, za kar je treba skrbeti, še posebej, če (in ko) je kilogramov preveč. In ker smo po naravi nagnjeni k iskanju lahkih poti, se kaj hitro ujamemo v past globalnega posla, ki ni nič manj škodljiv kot »jej-pa-boš-srečen« industrija hrane: hujšanja.

Dieta, ob kateri nismo lačni

Diet, ki vse po vrsti obljubljajo tisto, za kar pravzaprav ne potrebujemo nobenih navodil, vsaj toliko časa, dokler še nismo pretežki (za kar mora biti naš indeks telesne teže, ki ga izračunamo tako, da kvadrat svoje telesne višine v metrih delimo s številom kilogramov, več kot 25), je kot listja in trave. Pa vendar jih je kar 95 odstotkov neuspešnih. Vzrok je v tem, da se jih preprosto ne moremo držati, ker nas prvič, puščajo ves čas lačne, in drugič, zahtevajo nenehno preštevanje kalorij in gramov. Dieta, ki jo je razvil dr. David Jenkins, je drugačna. Temelji na spoznanjih o vlogi insulina pri uravnavanju količine sladkorja v krvi. Ko prebavljena hrana pride v kri, se v njej poveča količina sladkorja. Trebušna slinavka zato izloča hormon insulin, ki skrbi za to, da je sladkorja v naši krvi ravno prav – torej odstranjuje odvečni sladkor. Velike količine insulina zavirajo porabljanje maščobe, v katero se spremeni odvečna glukoza, in spodbujajo njeno kopičenje v telesu. Majhne količine insulina v krvi imajo nasprotni vpliv: spodbujajo porabljanje maščob in zavirajo občutek lakote. Stvar, ki vpliva na to, koliko insulina bo trebušna slinavka izločala, pa ni odvisna samo od količine hrane, pač pa od njene vrste oziroma njenega glikemičnega indeksa. Glikemični indeks (GI) je enota, s katero merimo hitrost, s katero se hrana v telesu razgradi v krvni sladkor. Njene vrednosti so od 1 do 100. Višje, kot so, hitreje se hrana razgradi, kar pomeni hiter porast sladkorja v krvi in temu primerno večje količine insulina. Dieta GI temelji prav na tem spoznanju: spodbuja uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom in omejuje uživanja živil z visokim glikemičnim indeksom.

Prednosti diete GI

Zelo pomembna prednost diete GI je, da spremeni naše prehrambene navade. Ker našega telesa ne sili v skrajnosti, je pri njej razmeroma lahko vztrajati. Nič ni narobe, če se je držimo do konca življenja – pravzaprav velik del tistih, ki se je lotijo, stori prav to, in se obenem nauči zdravega prehranjevanja. Glavna njena pomanjkljivost je, da je včasih težko določiti pravi glikemični indeks živil, sploh, če so pakirana in vsebujejo dodane snovi, na primer sol in maščobe. Dieta GI se izogne številnim pastem drugih diet: iz prehrane ne izloča celih skupin živil, ne predpisuje drastičnih sprememb navad in življenja ne spremeni v »preštevalnico« gramov in kalorij. Ne obremenjuje ledvic in ne zvišuje ravni holesterola v krvi, in ker je bogata z vitamini in minerali, pomaga preprečevati številne bolezni. Splošno počutje se izboljša, energije imamo več, zato se lahko lotimo stvari, za katere prej nismo bili sposobni. Kmalu izgubljanje kilogramov postane samo še stranska posledica spremenjenega načina življenja. Ko se krog izboljšano počutje – veselje do življenja - manj kilogramov sklene, stopimo na pot zdravega prehranjevanja, ki je bolj kot za odvečno maščobo pomemben za najbolj pomembno vrednoto sploh: zdravje.

Glikemični indeks posameznih živil

Dieta GI živila razvršča v tri kategorije: zeleno, rumeno in rdečo. V zeleni so tista živila, ki imajo nizki glikemični indeks in jih lahko uživamo prosto, v rumeni so tista, ki imajo srednje visok glikemični indeks in ki naj bi jih uživali občasno. V rdeči kategoriji pa so živila z visokim glikemičnim indeksom, ki naj bi jih uživali čim manj. Za dieto GI veljajo vsa pravila zdravega prehranjevanja: jemo petkrat na dan, ob istih urah, hrano uživamo počasi, glavni obrok je zajtrk, med posameznimi obroki pijemo dovolj vode ter na jedilnik »uvedemo« redno telesno vadbo.«

Živila z nizkim glikemičnim indeksom (Vir: GI dieta)