Normalna je tudi slaba zima

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 25. april 2007 / 06:00

Čeprav je topla zima z malo snega zmanjšala število smučarjev za polovico, slovenski žičničarji ostajajo optimisti in imajo vse polno razvojnih načrtov.

Bohinj – V časih, ko prebiramo, da bo pri naših severnih sosedih (v Avstriji in Nemčiji) propadla kar tretjina družb, ki se ukvarja z žičničarstvom, slovenski žičničarji ugotavljajo, da pravkar končana zima ni bila tako porazna. Zlasti še, ker je bila zima 2005/2006, ko so na slovenskih smučiščih prepeljali kar 1,945 milijona smučarjev, nadpovprečna, celo rekordna, letošnja pa sorazmerno slaba. Letos so namreč prepeljali le 1,053 milijona smučarjev, kar je 46 odstotkov manj. Od 44 slovenskih smučišč jih je letos obratovala le dobra polovica. Ugotavljajo, da je upadel predvsem dnevni obisk na manjših smučiščih, ki so v povprečju delovala le od 10 do 20 dni. Glede na zimo 1999/2000, ki jo jemljejo kot povprečno, je bilo letos le za 17 odstotkov manj prepeljanih smučarjev, slabše je bilo v sezoni 2000/2001 in približno enako kot letos v naslednji zimi 2001/2002. Zelo zanimivo pa je, da upada stacionarnih gostov praktično ni bilo, hoteli in druge prenočitvene zmogljivosti so bile polno zasedene, k čemur je pripomoglo sicer lepo vreme. Od 15. decembra so neprekinjeno obratovali na Kaninu, kjer bo sezona zaključena šele po prvomajskih praznikih, v Kranjski Gori, na Krvavcu, Cerknem, na Soriški planini, Golteh, Rogli, Kopah, Ribniškem Pohorju in Arehu, medtem ko so jo zaradi otoplitev najslabše odnesli na Starem vrhu, Kobli, Straži, Javorniku, Beli, Kaliču in nekaterih manjših smučiščih.

Potrudili se bodo poleti

Odgovora na vprašanje, kako bo nadvse skromna smučarska sezona vplivala na poslovanje družb, ki upravljajo slovenske žičnice, nismo dobili, saj da so lani poslovali normalno, poslovno leto pa traja enako kot za vse druge družbe. Očitno pa je bilo, da si z napovedanimi klimatskimi spremembami, ki obetajo segrevanje ozračja in s tem vse več zelenih zim, resneje ne belijo glav, saj ugotavljajo, da so nihanja pri tem znana že tisočletja. Letošnja slaba zima je, ugotavljajo, nekaj povsem normalnega. Slaba zimska sezona pa je spodbudila dodatna prizadevanja za uspešnejše delovanje poleti, saj so v sedemnajstih smučarskih središčih predstavili posebno poletno ponudbo s poudarki na kolesarjenju, pohodništvu (nordijski hoji, učne in zgodovinske poti), izposojanje smuči bo zamenjala izposoja koles. Zelo priljubljeno in donosno je letno sankanje, sicer pa tudi obratovanje žičnic poleti pomeni manj stroškov, kar utegne ublažiti zimske izpade. Predvsem pa se žičničarji tudi letos pripravljajo na nove investicije (v Kranjski Gori, na Voglu, Celjski koči, Mariborskem Pohorju), o katerih pa v podrobnostih niso želeli govoriti, saj je marsikaj odvisno od uspešne kandidature za evropski denar. Le predstavnik Vogla je opozoril, da jih osnutek novega zakona o Triglavskem narodnem parku povsem onemogoča v razvoju, zato bodo predlagali, da se Vogel izloči iz tega območja.

Pripravljajo novo samostojno zbornico

Sicer pa je bila v torek v Bohinju 11. redna skupščina gospodarskega interesnega združenja (GIZ) – Združenja slovenskih žičničarjev, na kateri so sklenili, da se bodo preoblikovali v samostojno zbornico, za katero predlagajo ime Zbornica gorskega turizma. Vse bolj tudi spoznavajo nujnost povezovanja med žičničarji, hotelirji in drugimi, ki se navezujejo na smučarski turizem, in opozarjajo, da po evropskih izračunih en evro, zaslužen na žičnicah, omogoča kar osem evrov zaslužka v drugih dejavnostih. Predstavnik ministrstva za promet je tudi pojasnil, da je v zaključni fazi javnega naročila priprava strategije razvoja zimskega turizma, kjer bodo poleg njihovega ministrstva sodelovali še ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za okolje in prostor, Služba za regionalno politiko ter zainteresirana in strokovna javnost. Strategija naj bi bila izdelana v enem letu.