Med sosedi 34

Na Mikschalle 4 v Celovcu, ob regionalni cesti proti Podjuni in Velikovcu, stoji že od leta 1983 lepo urejen in vzdrževan Mladinski dom Slovenskega šolskega društva. Na to lokacijo se je preselil s Trbiške ceste/Tarviser Strasse 16 na drugem koncu Celovca, kjer je sedež Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze, Založbe Drava in še nekaterih organizacij Slovencev na Koroškem. »Mladinski dom ima dobro lokacijo, saj leži ob cesti vpadnici v Celovec, blizu Zvezne gimnazije za Slovence in dvojezične Trgovske akademije ter blizu središča mesta,« pravi njegov ravnatelj Jože Blajs iz Železne Kaple, po poklicu slavist. Ustanovitelj doma je Slovensko šolsko društvo, ki deluje kot zasebna organizacija. Slovensko šolsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1907.

»Po imenu sodeč bi se morali ukvarjati s šolskimi zadevami, vendar se ne. Naša dejavnost je predvsem obšolska in predšolska. V domu prebiva 120 dijakov in študentov. Vodimo tri zasebne dvojezične otroške vrtce, od katerih je eden v stavbi doma in ga obiskuje 50 otrok, starih od 3 do 6 let, druga dva pa sta v Šentprimožu in v Škofičah. Okrog 60 učencev bližnje javne dvojezične ljudske šole, starih od 6 do 10 let, ima pri nas do večera, ko jih starši odpeljejo domov, popolno varstvo. V domu želimo združiti čim več za mlade zanimivih dejavnosti. Slovenska glasbena šola na Koroškem ima tu sedež in najmočnejši oddelek. Pod našo streho sta knjižnica Slovenske prosvetne zveze, ki je z nad 100 tisoč knjigami največja slovenska knjižnica v Avstriji in vključena v sistem Cobis, in Slovenski znanstveni inštitut. V domu je doma slovenski košarkarski klub Koš, ki je bil lani koroški deželni prvak. Združujemo dejavnosti, ki druga drugo dopolnjujejo in se medsebojno podpirajo. Med šolskimi počitnicami, od začetka julija do septembra, dom spremenimo v hotel in si tudi tako zagotavljamo denar za delovanje« je povedal Jože Blajs. V dvojezičnih vrtcih Slovenskega šolskega društva v Celovcu, v Šentprimožu in v Škofičah uveljavljajo s pomočjo strokovnjakov celovške univerze sodoben način učenja, ki zagotavlja slovenščini enakopravnost. Več vedno staršev želi, da se njihovi otroci naučijo slovenščine. »Slovenščina je vedno manj političen problem, ampak predvsem jezik, ki ga je koristno znati tudi zaradi sožitja v deželi, zaradi gospodarskega sodelovanja s Slovenijo in njenega pomena v Evropski uniji,« je prepričan Jože Blajs, ki se je z romanom Na koncu jezika uspešno preizkusil tudi v pisateljevanju.