Papirnica za čisto vodo

Preskrba s pitno in požarno vodo v vasi Papirnica postaja vse večji problem. O tem so v četrtek govorili na zboru občank in občanov te vasi, ki ga je sklical župan občine Škofja Loka Igor Draksler.

Škofja Loka – Na zboru naj bi vaščani Papirnice odločali o predlogu občine Škofja Loka o načinu in pogojih preskrbe s pitno in požarno vodo, ki jo prinaša projektna dokumentacija iz leta 2003, ki je bila teden dni razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Stara Loka Podlubnik. Na zboru, ki se ga je udeležilo kakih 40 vaščanov, so slednji želeli vedeti, kdaj bodo imeli urejeno preskrbo z vodo. Del vasi se namreč napaja iz vaškega vodovoda, nekateri so priključeni na škofjeloški vodovod, ki ga upravlja občinsko komunalno podjetje. So pa tudi novograditelji, kot denimo Matej Lapajne, ki so kljub plačilu komunalnega prispevka brez vode oziroma se preskrbujejo s kapnico. Poldrugo desetletje je voda v vasi oporečna, vaščani očitajo občini, da zato, ker je dopustila pozidavo vodovarstvenega območja. Od občine sedaj terjajo, da nekaj ukrene. Medtem ko jih del pričakuje, da bo sanirala obstoječ vaški vodovod, so drugi mnenja, da bi se bilo najbolje priključiti na mestni vodovod, kakor v projektni dokumentaciji predlaga občina. Sanitarni inženir Franc Ribnikar, ki nadzira kvaliteto vode v občini, vaščanom predlaga, naj se odločijo za priključitev na javni vodovod, ki da je varen, medtem ko je voda iz dosedanjega vira mikrobakteriološko oporečna. Vaščani, ki so na zboru izražali različna mnenja o prihodnji preskrbi z vodo, so nezaupljivi do nekaterih rešitev, ki jih predlaga občina. Menijo tudi, da je pet let star projekt zastarel in potreben novelacije, zanima jih, kdaj bodo na podlagi projekta prišli do kakovostne vode in koliko bo to stalo. Boštjan Cuznar, ki je s sodelavkama iz občinskega oddelka za gospodarske javne službe vaščanom pojasnjeval stališča občine, je povedal, da je bil projekt leta 2002 ocenjen na 30 milijonov tolarjev, v proračuna za leti 2007 in 2008 pa še ni vključen. Vaščani so odločno zahtevali, da občina v dveh mesecih pripravi terminski plan: kako bo novelirala projekt, kdaj se bodo začela dela, kako bo s financiranjem, pridobivanjem zemljišč, soglasij lastnikov in podobnim. Čez dva meseca bo nov zbor občank in občanov, takšen je bil naposled sklep četrtkovega zbora.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 26. november 2013 / 12:09

»V rožicah« krenil proti Nemčiji

Kranj – Gorenjski prometni policisti so v nedeljo zvečer ponovili poostreni nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi, v katerem so preverjali, ali vozniki upoštevajo cestnoprometna pravila, posebno...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...