Družinske niti, vtkane v pesmi

Mama in hči, Jožica Debelak in Mateja Urbiha sta srčno predani slovenskemu ljudskemu izročilu.

Jožica Debelak je »ta prava« Kranjčanka, rojena na Mohorjevem klancu pri bivšem Krenerju. »Peti sem začela, ko sem bila stara šest let. Ljubezen do petja sem podedovala od stare mame. Vsak večer sem česala njene dolge, sive lase, zraven pa sva prepevali,« se spominja Jožica, ki je ljubezen do glasbe položila v zibelko svojim otrokom: Jolandi, Urošu in najmlajši Mateji. »Doma smo veliko peli, kar med tednom, po večerji. Najbolj mi je ostala v spominu pesem Prišla je miška iz mišnice,« se spominja Mateja, ki danes skupaj z mamo poje pri Bodečih nežah, kjer prepevajo stare, pogosto že pozabljene slovenske ljudske pesmi. Skupaj vodita tudi Otroško folklorno skupino Pastirček.

Zapeli so papežu

Jožica je bila učiteljica, nekaj let je učila v četrtem razredu, zatem pa vse do upokojitve v prvem razredu osnovne šole. Učila je na Osnovni šoli (OŠ) v Predosljah, na OŠ Staneta Žagarja v Kranju in na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju. »Še na Žagarjevi šoli sem dobila nalogo, pravzaprav je od tega minilo natanko trideset let, naj pripravim proslavo. S folkloro se še nisem toliko ukvarjala, a mi je zaupana naloga predstavljala izziv, da naredim nekaj na temo slovenskega ljudskega izročila,« se spominja Jožica. Ko so odprli šolo na Planini, se je Jožica skupaj s folklorno skupino »preselila« na to šolo. V skladu z imenom šole (op.: danes jo poznamo kot OŠ Jakoba Aljaža) so tudi folklorno skupino poimenovali Otroška folklorna skupina OŠ Bratstva in enotnosti. »Ko smo začeli gostovati na festivalih po tujini, ime skupine ni več ustrezalo, saj tujci niso vedeli, kaj naj bi to pomenilo. Nadeli smo si novo ime Pastirček, ki se je skozi dve desetletji ohranilo do danes,« je povedala Jožica. S Pastirčkom so zapeli pesem Marija rož'ce trgala papežu Janezu Pavlu drugemu. »To so bila doživetja. Otroci so spoznavali tudi druge kulture, tuje jezike, še leta in leta so si dopisovali,« se z nasmehom spominja Jožica.

Vsaka vaja je družabni dogodek

Otroška folklorna skupina Pastirček zadnji dve leti deluje na Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Če je bila vsa leta srce skupine Jožica, je to mesto lani prevzela hči Mateja. »Mami še vedno sodeluje, le večkrat se zdaj lahko spočije,« malce v šali pojasni Mateja, ki je začela plesati pri skupini Pastirček v petem letu starosti. »V srednješolskih letih sem že pomagala učiti, obenem sem začela plesati pri Akademski folklorni skupini Ozara,« je povedala Mateja, po poklicu profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja, ki prenaša svoje znanje zgodovine na učence Jenkove šole. Danes v Pastirčku pleše približno trideset osnovnošolcev. »Ne glede na različno starost, nekateri imajo komaj šest let, drugi so na pragu srednje šole, se člani razumejo med sabo. Vsaka vaja je tudi družabni dogodek,« je povedala Mateja. 13. aprila bodo nastopali na območni reviji Otroških folklornih skupin v Predosljah. Mama Jožica pa v tem času na Osnovni šoli Jakoba Aljaža pomaga postavljati »na noge« novo Otroško folklorno skupino Svitek.

Ta navihane Bodeče neže

Pri hiši, Jožica si je s soprogom ustvarila dom na Primskovem, je bil vedno kak inštrument. »Soprog Franci igra na harmoniko, sin Uroš na kitaro, klavir je danes pri Mateji,« je povedala Jožica, ki hrani doma okrog 160 zgoščenk iz radijskih oddaj »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Jožica je ena od pobudnic za nastanek skupine Bodeče neže, hči Mateja pa danes vodi to skupino. Že več kot 15. let Bodeče neže prepevajo skupaj. »Poskušamo najti take ljudske pesmi, ki se ne prepevajo vsak dan. Zelo rade imamo ta navihane, ljubezenske, balade, pa tudi nabožne so pomemben del naše kulture,« je povedala Mateja.

Najmlajši Ana, Neža in Ajda

Mateja in Jožica sta že sodelovali kot strokovni spremljevalki na revijah folklornih skupin, Mateja organizira seminarje za mentorje folklornih skupin, skupaj s soprogom Robertom pa imata željo, da bi v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprla folklorno šolo za mentorje. Pri Pastirčku že plešeta Matejini hčerki, sedemletni dvojčici Ana in Neža ter najmlajša hči Matejinega brata Uroša, šestletna Ajda. Matejin mož Robert spremlja mlade pastirčke na harmoniko, nečak Matic pa na klarinet. »Meni se zdi prima, ker petje in ples našo družino še dodatno povezujeta. Na to bomo imeli lepe spomine,« je povedala Mateja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 3. maj 2011 / 07:00

Nestrpnost kot prepoznavni znak

Nestrpnost je prepoznavni znak večine Gorenjcev. Po moji skrbni statistiki se je stanje na gorenjskih cestah z začetkom gospodarske krize strmo vzpelo k nestrpnosti.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:56

Peti v narečju je težko

V Škofji Loki bo v petek že 15. Večer slovenskih viž v narečju. Direktor Radia Sora Marjan Potočnik nam je zaupal, kaj festival prinaša, kako je z leti presegel prvotne okvire pa tudi zakaj bo dal za...

GG Plus / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:50

Nima vsaka župnija otoka

»Delo, ki ga opravljam tu, na Blejskem otoku, opravljam z vero in Božjo pomočjo v slavo Boga, v čast Materi Božji, kraljici na jezeru, in v blagor ljudi,« je jasen blejski župnik dr. Janez Ferkolj, ki...

GG Plus / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:50

Majhni šoli, dragoceni za domača kraja

Dvakrat letno se srečajo učenci in učitelji dveh majhnih šol: podružnične v Kokri in ljudske v Selah na avstrijskem Koroškem. Prva ima deset, druga triindvajset učencev, obe pa sta neprecenljivi za ži...

Kranj / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:11

Razveselili so se novih knjig

Ob zaključku dobrodelne akcije Podarimo knjige so se v Centru Korak razveselili darila pa tudi obiska in sodelovanja, ki vsem veliko pomeni.

Preddvor / ponedeljek, 8. junij 2015 / 15:05

Pohod po Stari tovorni poti

Prejšnjo soboto je bil pohod po Stari tovorni poti, po kateri so nekdaj na Koroško tovorili sol in železo.