Družinske niti, vtkane v pesmi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
nedelja, 15. april 2007 / 06:00

Mama in hči, Jožica Debelak in Mateja Urbiha sta srčno predani slovenskemu ljudskemu izročilu.

Jožica Debelak je »ta prava« Kranjčanka, rojena na Mohorjevem klancu pri bivšem Krenerju. »Peti sem začela, ko sem bila stara šest let. Ljubezen do petja sem podedovala od stare mame. Vsak večer sem česala njene dolge, sive lase, zraven pa sva prepevali,« se spominja Jožica, ki je ljubezen do glasbe položila v zibelko svojim otrokom: Jolandi, Urošu in najmlajši Mateji. »Doma smo veliko peli, kar med tednom, po večerji. Najbolj mi je ostala v spominu pesem Prišla je miška iz mišnice,« se spominja Mateja, ki danes skupaj z mamo poje pri Bodečih nežah, kjer prepevajo stare, pogosto že pozabljene slovenske ljudske pesmi. Skupaj vodita tudi Otroško folklorno skupino Pastirček.

Zapeli so papežu

Jožica je bila učiteljica, nekaj let je učila v četrtem razredu, zatem pa vse do upokojitve v prvem razredu osnovne šole. Učila je na Osnovni šoli (OŠ) v Predosljah, na OŠ Staneta Žagarja v Kranju in na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju. »Še na Žagarjevi šoli sem dobila nalogo, pravzaprav je od tega minilo natanko trideset let, naj pripravim proslavo. S folkloro se še nisem toliko ukvarjala, a mi je zaupana naloga predstavljala izziv, da naredim nekaj na temo slovenskega ljudskega izročila,« se spominja Jožica. Ko so odprli šolo na Planini, se je Jožica skupaj s folklorno skupino »preselila« na to šolo. V skladu z imenom šole (op.: danes jo poznamo kot OŠ Jakoba Aljaža) so tudi folklorno skupino poimenovali Otroška folklorna skupina OŠ Bratstva in enotnosti. »Ko smo začeli gostovati na festivalih po tujini, ime skupine ni več ustrezalo, saj tujci niso vedeli, kaj naj bi to pomenilo. Nadeli smo si novo ime Pastirček, ki se je skozi dve desetletji ohranilo do danes,« je povedala Jožica. S Pastirčkom so zapeli pesem Marija rož'ce trgala papežu Janezu Pavlu drugemu. »To so bila doživetja. Otroci so spoznavali tudi druge kulture, tuje jezike, še leta in leta so si dopisovali,« se z nasmehom spominja Jožica.

Vsaka vaja je družabni dogodek

Otroška folklorna skupina Pastirček zadnji dve leti deluje na Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Če je bila vsa leta srce skupine Jožica, je to mesto lani prevzela hči Mateja. »Mami še vedno sodeluje, le večkrat se zdaj lahko spočije,« malce v šali pojasni Mateja, ki je začela plesati pri skupini Pastirček v petem letu starosti. »V srednješolskih letih sem že pomagala učiti, obenem sem začela plesati pri Akademski folklorni skupini Ozara,« je povedala Mateja, po poklicu profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja, ki prenaša svoje znanje zgodovine na učence Jenkove šole. Danes v Pastirčku pleše približno trideset osnovnošolcev. »Ne glede na različno starost, nekateri imajo komaj šest let, drugi so na pragu srednje šole, se člani razumejo med sabo. Vsaka vaja je tudi družabni dogodek,« je povedala Mateja. 13. aprila bodo nastopali na območni reviji Otroških folklornih skupin v Predosljah. Mama Jožica pa v tem času na Osnovni šoli Jakoba Aljaža pomaga postavljati »na noge« novo Otroško folklorno skupino Svitek.

Ta navihane Bodeče neže

Pri hiši, Jožica si je s soprogom ustvarila dom na Primskovem, je bil vedno kak inštrument. »Soprog Franci igra na harmoniko, sin Uroš na kitaro, klavir je danes pri Mateji,« je povedala Jožica, ki hrani doma okrog 160 zgoščenk iz radijskih oddaj »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Jožica je ena od pobudnic za nastanek skupine Bodeče neže, hči Mateja pa danes vodi to skupino. Že več kot 15. let Bodeče neže prepevajo skupaj. »Poskušamo najti take ljudske pesmi, ki se ne prepevajo vsak dan. Zelo rade imamo ta navihane, ljubezenske, balade, pa tudi nabožne so pomemben del naše kulture,« je povedala Mateja.

Najmlajši Ana, Neža in Ajda

Mateja in Jožica sta že sodelovali kot strokovni spremljevalki na revijah folklornih skupin, Mateja organizira seminarje za mentorje folklornih skupin, skupaj s soprogom Robertom pa imata željo, da bi v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprla folklorno šolo za mentorje. Pri Pastirčku že plešeta Matejini hčerki, sedemletni dvojčici Ana in Neža ter najmlajša hči Matejinega brata Uroša, šestletna Ajda. Matejin mož Robert spremlja mlade pastirčke na harmoniko, nečak Matic pa na klarinet. »Meni se zdi prima, ker petje in ples našo družino še dodatno povezujeta. Na to bomo imeli lepe spomine,« je povedala Mateja.