Eksperiment je izziv in hkrati igra

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Kranj / sobota, 14. april 2007 / 06:00

Starši otrok v vrtcu Čirče, ki je bil dvakrat nagrajen v projektu Verižni eksperiment, letos niso pripravili novega presenečenja. A bodo maja na srečanju v Bistri kot gostje predstavili nagrajena eksperimenta.

Čirče – Po besedah vodje vrtca Jane Teran se letos za sodelovanje v projektu Verižni eksperiment, ki je v Ameriki že vrsto let zelo popularen, niso odločili predvsem zato, ker na predšolskem nivoju ne bi mogli narediti bistveno drugačnega eksperimenta. Zato bodo raje počakali, da se zamenja generacija otrok. A se bodo na srečanju 26. maja v Bistri kljub temu pojavili. Z nagrajenima eksperimentoma – Grad in Cirkus - bodo izpeljali demo predstavitev na začetku verige. Projekt Verižni eksperiment je namenjen tistim, ki jih veseli eksperimentiranje s fizikalnimi poskusi. Z aktiviranjem različnih fizikalnih procesov, ki prehajajo en v drugega, tvorijo verigo zanimivih dogodkov: kotalijo se kroglice, pretaka se voda, nihajo palice, delujejo magneti … Veriga je sestavljena iz posameznih naprav, ki se končajo tako, da sprožijo delovanje naslednje.

Starši podoživljali otroštvo

A če bi se v vrtcu odločili, da bi še tretje leto zapored pristopili k projektu, bi starši, kot so nam ti zatrdili ob našem srečanju, hitro priskočili na pomoč. »Naša srečanja so bila tudi zabavna, včasih so se zavlekla pozno v noč. Vsak od nas je prihajal, da bi naredil nekaj za svojega otroka. Obenem pa smo podoživljali naše otroštvo,« je dejal Igor Nograšek. V delavnici Tonija Krevsa so se zbrali približno desetkrat. »Hitro smo bili zmenjeni, kaj bo kdo počel. Idej je bilo ogromno, delali smo tudi doma. Na srečanja smo tako prinašali izdelane posamezne dele in jih sestavljali skupaj,« je pripovedoval Robert Zorko. »Eksperiment nam je po eni strani predstavljal velik izziv, po drugi pa igranje,« je dejal Lojze Novak. Njihova gonilna sila je bila vseskozi vodja vrtca. »Jana nas je spodbujala, ko nam je zmanjkalo motivacije, poskrbela je za to, da nismo bili ne lačni ne žejni,« so jo hvalili očetje in dodali, da jim projekt ne bi uspel, če ne bi bilo tako dobrega sodelovanja staršev z vzgojiteljicama v vrtcu. In če se v vrtcu Čirče soočajo s pomanjkanjem prostora, je še poudaril Zorko, to še zdaleč ni razlog za nedelo, pač pa ravno obratno – še toliko bolj se morajo truditi, da je njihovim otrokom v vrtcu kljub temu prijetno.

Da je deset staršev živelo za projekt, pričajo številne anekdote, je dejala Teranova: »Ko smo eno od deklic vprašali, kje so bili v nedeljo, je mrko odgovorila, da nikjer, ker sta ati in mami v garaži rezala grajski stolp. Eden od očetov mi je nekoč rekel, da sploh spati ne more, ker ga je voda pri gradu tako »žulila«.« Grad je bila naprava, ki so se je lotili v letu 2005. Takrat je slovensko društvo matematikov, fizikov in astronomov prvič pripravilo srečanje. K sodelovanju so tedaj nekoliko provokativno povabili tudi vrtce. Ker je bila izvedba nekoliko prezahtevna za otroke, je Teranova v projekt vključila tudi starše. Da jih bo to tako prevzelo, si tedaj ni predstavljala. »Izdelali smo estetsko napravo z enostavnimi prenosi, razumljivimi predšolskemu otroku: grajski stolp z zastavo, zmajevo gnezdo, pa za grad značilen oven, ki razbije še tako močna vrata, tu je bil grajski duh, ki sproži dogajanje v grajskem stopnišču.« Za napravo so med drugim dobili prvo nagrado občinstva.

Dober razlog za druženje

Lani se je zgodba ponovila – zagnani starši so izdelali napravo Cirkus, ki je bila estetsko še bolj živahna, tematsko prepričljiva in znova nagrajena. »V službi me čakajo trije pokvarjeni avtobusi, jaz pa odpiram in zapiram dežnik v Cirkusu, se je hudoval in nas obenem spravljal v dobro voljo Lejin očka,« se Teranova spominja, dogodkov, ki so spremljali izdelavo. Otroci so bili nad napravama navdušeni. »S tem smo pokrili tudi tehnično raven, ki je v vrtcu kar malo zanemarjena,« je dejala Teranova. Starši so letos za otroke pripravili predstavo. »Razlog za druženje vedno najdemo,« so se pošalili očetje. Vse to je bila zanimiva izkušnja tudi za vzgojiteljice. Kot pravi Teranova, je prek staršev še bolje spoznala otroke. »Držimo se načela, da če se starši pri nas dobro počutijo, se bodo zagotovo tudi otroci,« je dejala. »Majhni vaški vrtci so velika prednost. Poleg tega ga nam, staršem, vzgojiteljice zanjo tako zelo približati, da to ni več le ustanova, v katero dan za dnem vozimo otroke, pač pa precej več,« je dodal Nograšek.