Tudi sodniki rabimo trening

Tako pravi FIS sodnik za smučarske skoke Janez Bešter, ki ima že veliko izkušenj iz sojenja na največjih mednarodnih tekmovanjih, letos pa je najboljšim letalcem na svetu delil točke tudi v Planici.

Kranj – Da je Janez Bešter postal skakalni sodnik, seveda ni naključje, saj se je vrstam skakalcev kranjskega Triglava pridružil že v zgodnih najstniških letih, pri svojih krepkih petdesetih pa je še vedno zagnan klubski delavec praktično na vseh področjih. Nepogrešljiv je pri organizaciji tekmovanj, veliko veselje pa ima že vrsto let tako pri vzgoji sodnikov kot sojenju na različnih skakalnih tekmovanjih.

Kaj vas je pritegnilo prav k smučarskim skokom?

»Doma sem iz Rovt nad Podnartom, od enajstega leta naprej pa živim v Kranju. Ko sem prišel v novo okolje, sem iskal izziv, navdušil sem se nad planinami, leta 1968 pa sem prišel v Bauhenk in začel s skakanjem. Tudi tekmoval sem in čeprav ni bilo kakšnih posebnih uspehov, sem imel veliko veselja za skoke. Ko sem se poškodoval, sicer nisem še takoj odnehal, sem se pa bolj intenzivno vključil v delo kluba, pomagal sem pri gradnji skakalnic, bil sem član upravnega odbora, različnih

komisij, organizacije tekmovanj, vključil sem se tudi med sodnike. To delo še sedaj opravljam, sem pa tudi v tekmovalni in sodniški komisiji na Smučarski zvezi Slovenije.«

Kako dolgo ste že sodnik?

»Sodniški izpit sem naredil sedaj že daljnega leta 1973, dobro se spominjam, da je bilo to le dva dni, preden sem šel na služenje vojaškega roka. Mislim, da sem bil s tem pri osemnajstih letih najmlajši sodnik v bivši Jugoslaviji oziroma sedaj v Sloveniji. Ko sem prišel domov iz služenja vojaščine, pa sem spet poprijel za delo v klubu, pa tudi v sodniški organizaciji je bilo za napredovanje treba vsakoletno izobraževanje.«

Kakšna je pot od klubskega do mednarodnega sodnika?

»Že želiš napredovati je treba vsako leto soditi na najmanj treh tekmah, opravljati pa je treba tudi druge funkcije – od delegata, merilca, dela v računski pisarni, na naletu, mizi, izteku …vse, kar pač sodi k smučarskim skokom. Tako lahko iz klubskega napreduješ v regijskega sodnika, nato pa v državnega. S tem dobiš možnost kandidirati za FIS sodnika. Jaz sem teoretični izpit za FIS sodnika naredil leta 1995, praktičnega pa marca 1996 na tekmi alpskega pokala v Planici. Takrat je bilo moč praktični del izpita narediti še s sojenjem na tekmah alpskega pokala, danes pa so to zgolj tekme kontinentalnega pokala ali svetovnega pokala.«

Na koliko mednarodnih tekmovanjih ste sodil v zadnjih enajstih letih?

»Do danes je bilo to 92 mednarodnih tekmovanj, od alpskega pokala, OPA iger, olimpijskih iger mladih, mladinskega svetovnega prvenstva, poletnega in zimskega kontinentalnega pokala. Sodil sem poletno veliko nagrado v Hakubi, Courchevelu in Hinterzartnu ter tekme zimskega svetovnega pokala v Predazzu, Willingenu, Neustadtu, Zakopanih, Harrachovu in seveda v Planici. Tako sem na tekmah najvišjega ranga sodil kar devetindvajsetkrat, sedaj pa sem prvič tudi kandidat za sojenje na članskem nordijskem svetovnem prvenstvu leta 2009 v Liberecu.«

Kako se določijo sodniki po državah?

»Mednarodna smučarska zveza določi sodniška mesta posamezni državi, predsednik sodnikov v posamezni državi pa nato sodnike razporedi za sojenje na določenih tekmah. Trenutno nas je v Sloveniji 16 aktivnih FIS sodnikov, predsednik pa je Janez Bukovnik.«

Kolikšna je vloga sodnika pri smučarskih skokih?

»Za rezultat tekmovalca štejeta dolžina skoka in sodniška ocena. Sodniki imamo določen pravilnik o ocenjevanju tekmovalcev, izvajanju gibov. Sodnik namreč ocenjuje tekmovalca od odskoka do takrat, ko prepelje tako imenovano črto padcev. Za vsak napačen gib so določeni odbitki. Pri tem ocenjujemo tekmovalca v treh delih: let, doskok in vožnjo v iztek. Najvišja možna ocena je 20 točk, pri čemer je za let in doskok maksimalni odbitek po pet točk, za vožnjo v iztek pa do sedem točk. Sedem točk odbijemo za tako imenovani »popolni padec«. Sam sem najvišjo oceno tekmovalcu do sedaj dal 19,5 točke.«

Ocene sodnikov so včasih zelo podobne, pa tudi precej različne. Zakaj?

»Lahko rečem, da imajo pač vsake oči svojega »malarja«. Zato pa je na tekmah po pet sodnikov, izbrišeta pa se najnižja in najvišja ocena. Leti tekmovalcev so različni: od bolj iztegnjenih, do bolj pokrčenih … Treba pa je upoštevati tudi dolžino skoka, koliko je tekmovalec iztržil iz skoka.«

Zato so izkušnje gotovo zalo pomembne?

»Seveda so izkušnje pomembne, tudi doma se je treba veliko pripravljati, trenirati. Trening je obvezen, predvsem pa je treba ves čas biti v tem športu, na tekmi pa je potrebna velika zbranost.«

Vam skoki veliko pomenijo?

»Skoke imam zelo rad, športnik sem od mladih dni. Brez skokov bi gotovo težko zdržal, ob službi v Iskri ISD mi pomenijo veliko sprostitev.«