Bine Kordež (Foto: Tina Dokl)

Vsakih pet let še enkrat večji

Po izjemno uspešnem poslovanju Merkurja v lanskem letu bo verjetno postal tretja največja poslovna skupina v naši državi.

Naklo – Jutri bo v Ljubljani v organizaciji Ljubljanske borze Dan slovenskega kapitalskega trga, na katerem se bodo investitorjem in borznim posrednikom predstavile najuspešnejše družbe, ki kotirajo na tej borzi. Med tistimi, ki se bodo lahko pohvalili, bo zagotovo tudi predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež, ki smo ga povabili k pogovoru.

V poročilu o obravnavi lanskih poslovnih rezultatov na nadzornem svetu smo prebrali, da je Merkur lani posloval izredno uspešno. Za dobro četrtino večji promet, ki je presegel milijardo evrov, in skoraj za polovico višji čisti dobiček opravičujejo tako oceno. Katero področje je k temu največ prispevalo?

»Lansko leto je bilo v Merkurju resnično eno najbolj uspešnih, ne samo po indeksih rasti, pač pa tudi zaradi dejstva, da je rast prisotna na vseh programih. To namreč pomeni, da nismo rezultatov dosegli le zaradi izrednega skoka cen na enem področju, pač pa zaradi resnično širokega razvoja. Največje povečanje zopet beležimo v programu metalurgije, močno povečanje je pri gradbenih materialih in tudi pri drugih tehničnih izdelkih. Rast lahko ugotovimo, gledano teritorialno, pri prodaji doma in v tujini, povečanje je pri prodaji podjetjem in posameznim kupcem. Rast je seveda tudi posledica konjunkture, zlasti v drugem polletju, predvsem pa naših ukrepov in dosežkov pri širjenju ponudbe in utrjevanju položaja na trgu.«

V nekaj preteklih letih so bila gibanja pri izdelkih metalurgije precej nepredvidljiva. Se je to umirilo?

»Res je. V letu 2004 je prišlo do 50-odstotne rasti cen in pomanjkanja blaga, v letu 2005 je bil položaj obraten – padec cen in presežki blaga. Lani se je položaj umiril in beležimo normalno rast, glede na povprečje zadnjih let. V Merkurju je bila dosežena rast za dobro tretjino in bližamo se 500 tisoč tonam. Naj povem to bolj slikovito: to pomeni več kot sto velikih vlačilcev metalurških izdelkov vsak dan!«

K rasti Merkurja je lani prispevala tudi pripojitev Save Trade. V kolikšni meri?

»Pripojitev Save Trade je bila ena od pomembnejših potez v lanskem letu in se je izkazala kot zelo dobra odločitev. K rasti celotnega Merkurja je ta pripojitev prispevala okoli šest odstotkov, prodaja v programu kemije pa se je podvojila. Veseli smo, da nam je Savo Trade uspelo uspešno in neboleče vključiti v naš sistem in prezaposliti skoraj vse delavce. Nihče ni odšel v odprto brezposelnost, nekateri pa so odšli na lastno željo in sporazumno z odpravnino.«

Najbolj se je povečala prodaja na tujih trgih - trgih nekdanje Jugoslavije, v Srbiji celo za trikrat. Veliko ste vlagali v skladišča in logistične centre za prodajo metalurških izdelkov (Reka, Sarajevo). Na Hrvaškem in v Bosni pa imajo slovenski trgovci in proizvajalci težave, saj jih zaradi političnih in drugih vzrokov izločajo. Imate tovrstne težave tudi v Merkurju?

»Ocenjujem, da v naši panogi ne opažamo odpora do slovenskih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Na Hrvaškem, kjer je že veliko domače in tuje konkurence, je Merkur postal kar dobro prepoznaven, v Bosni in Srbiji pa je trgovina v tem smislu še zelo slabo razvita.«

Velika razlika med rastjo prometa in čistega dobička je tudi posledica zelo umirjene rasti stroškov, pa čeprav ste bili razglašeni, celo bilo vam je očitano, da ste kot družba med tistimi, ki kotirajo na borzi, najbolj povečali plače. Imajo lastniki v zvezi s tem kaj pomislekov?

»Pri nas predstavljajo plače približno polovico vseh stroškov. Drugi stroški so za rastjo prodaje zaostajali za več kot deset odstotkov, pri plačah pa smo se zavestno odločili, da del uspešnega poslovanja prenesemo tudi na plače. Tako je bila povprečna rast plač kar okoli 15 odstotkov ali za desetino večja kot povprečno v Sloveniji. Imamo sistem, po katerem vsak mesec ugotavljamo doseganje plana in polovico rasti, ki presega planirano, namenimo za povečanje plač. Lani smo praznovali še 110. obletnico naše ustanovitve in delavce nagradili s 110 tisočaki, ob koncu leta pa izplačali še eno plačo. Lastniki na tako politiko nimajo pripomb.«

V Sloveniji beležimo izreden razmah zlasti trgovine z živili, saj imamo po nekaterih podatkih največ kvadratnih metrov prodajne površine na prebivalca v Evropi. Kako ocenjujete položaj pri tehnični trgovini?

»Ocenjujemo, da je obseg ponudbe na področju tehnične trgovine v primerjavi s tujino ustrezen in po zmogljivostih ne odstopa od povprečja. V prihodnjih letih se pričakuje precejšna rast potrošnje, zato tudi v Sloveniji poleg nadomeščanja že dosedanjih trgovin načrtujemo širitev na novih lokacijah. Veliko pozornosti namenjamo izdelkom za oskrbo vrtov, oskrbi obrtnikov, saj se prav pri tem potrebe strmo povečujejo. Živilski trgovci sicer posegajo tudi na naše področje tehničnih izdelkov, vendar praviloma s cenejšimi izdelki in bolj plitko ponudbo.«

Na vaše poslovanje pa je vrgel senco vdor v terminale POS in posledična zloraba plačilnih kartic. Ste že kaj ugotovili in ali je to vplivalo na vaš promet?

»Dosedanje preiskave so pokazale, da gre za mednarodno kriminalno skupino, ki se je žal lotila tega posla prav v nekaterih naših trgovinah. Več o tem še ni mogoče reči, poudariti pa je treba, da so terminali POS last bank, ki z njimi upravljajo in jih vzdržujejo. Zahtevali smo zamenjavo teh terminalov z novejšimi, ki zlorabe onemogočajo, in okrepili varovanje ter nadzor nad objekti. Ti dogodki na promet po naših ocenah niso vplivali, saj je denimo marca letos prodaja v primerjavi z lanskim marcem višja za 23 odstotkov.«

Izteka se že prvo četrtletje letošnjega leta. Kako kaže Merkurju letos?

»O številkah zaradi pravil borze ne smem govoriti, lahko pa rečem, da se letos nadaljujejo uspešni trendi iz lanskega leta. Utemeljeno smo lahko optimisti, da bomo ne samo uresničili planirano, pač pa plane presegli. Vsako leto dodamo tudi leto k naši strategiji – sedaj jo imamo do leta 2012 – in nadaljuje se trend, da je Merkur vsakih pet let še enkrat večji. Lani smo bili četrta največja poslovna skupina v Sloveniji, letos vse kaže, da bomo tretji.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 18. maj 2013 / 19:35

Trava že, a gozdna

Na sojenju v zadevi Očistimo Slovenijo so znova poslušali prisluhe telefonskih pogovorov.

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 8. januar 2018 / 21:41

Začasen obvoz po blejski obvoznici

Na Bledu kljub slabemu vremenu potekajo zadnja infrastrukturna dela. Pred snežno-deževno ujmo je izvajalcem uspelo grobo asfaltirati nekaj odsekov cest. Najpomembnejši je zahodni del severne razbre...

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. januar 2018 / 21:37

Višje plače zaradi nižje koncesnine

Kranj – Nedavna odločitev vlade, da faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za zdravilišča (faktor D) znaša 0,6, in ne 1, kar posledično znižuje letošnjo koncesnino za uporabo termalne...

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. januar 2018 / 21:37

Nagradili upravnike pošt

Kranj – Pošta Slovenije je na srečanju poslovodstva z upravniki pošt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nagradila in pohvalila 42 upravnic in upravnikov pošt. V poslovni enoti Ljubljana so den...

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. januar 2018 / 21:37

Priznanja gorenjskim rejcem

Štiri gorenjske krave črno-bele pasme so v zadnjem letu presegle življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov. Rimahazijeva krava Janica 110 je bila po mlečnosti predlani najboljša v Sloveniji, Studenova...

GG Plus / ponedeljek, 8. januar 2018 / 21:20

Od aprila do aprila

»Bila sem v nekem drugem svetu. Peklu. Zdaj sem se vrnila. Po letu dni.« Naj vas od branja ne odvrne ta začetni pesimizem, kajti knjigo Od aprila do aprila avtorica Kranjčanka Tatjana Štular zaključi...