Kogar je enkrat pičila kača, se boji zvite vrvi

(Kitajski pregovor)   Misli ob pričakovanju rezultatov neke ankete in nato branju prispevka Matevža Pintarja Je Kranj Prešernovo mesto?

Gorenjski muzej ima v svojem poslanstvu zapisano, da »posebno vlogo namenjamo Prešernovemu spominskemu muzeju, kar se odraža v skrbi za stavbo in muzejsko dejavnost na Prešernovi 7 v Kranju, s čimer želimo širiti zavest o pesnikovi veličini in spodbujati ljubezen do zapisane besede in umetnosti«. In ker tega nismo le zapisali, ampak tudi udejanjamo, je čas od konca novembra pa nekako do sredine februarja v naši hiši še poudarjeno delaven. Številne razstave, muzejske delavnice in strokovna vodstva vabijo obiskovalce, ki jih je k sreči iz leta v leto več. Letos je bilo v Prešernovem muzeju v Kranju 1820 obiskovalcev, na razstavah v Mestni hiši pa 1785. 8. februar je v Kranju postal pravi kulturni praznik, saj vse mesto utripa v ritmu Prešerna.

Le dan dva po tem pa se je pri meni oglasil naš nekdanji uslužbenec (udeleženec programa javnih del) in mi kar nekako prizadet povedal, da je bil vključen v javnomnenjsko raziskavo, v okviru katere so ga povprašali po tem, kakšna vsebina bi se mu zdela najprimernejša za kranjsko Mestno hišo. Vprašanje se mu je zdelo čudno, morda celo neprimerno, če že ne neokusno. To je izvajalcem tudi jasno povedal. Na anketo smo potem v muzeju dobili še nekaj podobnih odmevov. Izvedeli smo, kdo jo je izvajal in za koga - in potem smo čakali. Občutek, ki nas je ob tem preveval, pa nikakor ni bil prijeten. Še predobro se namreč spominjamo, da nam je občinska oblast pred 15 leti kot edinemu muzeju v Sloveniji iz upravljanja odvzela osrednjo muzejsko stavbo na Tavčarjevi ulici ter jo vrnila denacionalizacijskim upravičencem. Prostorske vrzeli, ki je s tem nastala, še do danes nismo ustrezno zapolnili. Podobno je bilo leta 2004, ko je v našem novem ustanovnem odloku čisto potihoma izpadlo upravljanje s khislsteinskim dvoriščem. Ali se nam kaj podobnega obeta zdaj z Mestno hišo?

In smo dočakali – Gorenjski glas 27. marca 2007. Prvi občutek radovednost, tesnoba in nato veselje! Saj so se anketirani prebivalci Kranja izjemno jasno opredelili v prid kulturnih prireditev, razstav in seveda tudi porok, kar je še posebej pozdravno. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je kar četrtina Kranjčanov izkoristila kulturno ponudbo Prešernovega mesta in daje pravo priznanje vsem, ki jo pomagamo oblikovati. Zato bi se na tem mestu pravzaprav lahko zahvalila pobudnikom za raziskavo, ki nas je konec koncev potrdila in našo dejavnost umestila v prostor, kamor edinole sodi. Ob tem je zanimivo, da je v taisti Mestni hiši prav zdaj na ogled projekt Gorenjskega glasa, ki je v sodelovanju s Fotografskim društvom Janez Puhar pripravil razstavo Utrip Gorenjske, ter da s to časopisno hišo že na leta res zgledno sodelujemo pri pokrivanju in promociji naših aktivnosti.

Za konec torej zahvala vsem tistim, ki ste se v anketi odločili za nas in vabilo, da se tudi v prihodnje srečujemo ne le v kranjski Mestni hiši, ampak tudi na drugih krajih, kjer Kranjčanom in obiskovalcem Kranja (v letu 2006 smo na svojih prireditvah lahko pozdravili 112.303 goste) strežemo kulturo. Neke vrste zahvala tudi Gorenjskemu glasu, pred vsem z upanjem, da nas bodo o podobnih namerah v prihodnje obvestili in, da moj odgovor ne bo skazil naših odličnih odnosov. Malo se pa le zamislite, kako bi se počutili vi, če bi v muzeju svoje obiskovalce povprašali po tem, ali je Gorenjski glas pri hiši za branje ali jim pride prav le pri čiščenju regrata!

mag. Barbara Ravnik Toman