Zadnja izkopavanja na skrajnem robu najdišča

Vila rustica ob gorenjski avtocesti

Arheološka izkopavanja na trasi bodoče avtoceste v Mošnjah so presegla vsa pričakovanja. Arheologi predlagajo spremembo izvedbe protihrupne zaščite.

Mošnje – Na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v vasi Mošnje bodo po treh mesecih, kot je bilo za to planirano, danes končali zaščitna arheološka izkopavanja, ki so potekala pod vodstvom območne izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja. Omenjeno najdišče je bilo to zimo odkrito ob nadzoru na samem terenu, že prve raziskave pa so obetale eno največjih tovrstnih najdišč pri nas, zagotovo pa edinstveno na Gorenjskem. Kot je povedala arheologinja Judita Lux, ki na terenu vodi izkopavanja, so najdbe presegle vsa pričakovanja, saj so izkopali dobro ohranjene temelje podeželske vile, tako imenovane vile rustice, ob tem pa še več kot šest tisoč različnih kosov orodja, nakita, novcev, keramike in drugih izkopanin, ki datirajo v čas od 1. do 4. stoletja. Med drugim so našli tudi dokaj dobro ohranjeno sončno uro, ki naj bi bila izdelana iz domačega tufa. Odkritje je primerljivo z najdbami antične Emone v Ljubljani, pri gradnji cestnega križa v Mariboru in v Ankaranskem križišču pri Kopru. »Naša naloga je, da opravimo vsa izkopavanja, najdbe dokumentiramo, jih fotografiramo ter jih v nadaljevanju primerjamo z dosedanjimi odkritji iz tega časa pri nas ter s tem pridobimo pomembno znanje o zgodovini teh krajev,« je povedala Luxova, zavedajoč se, da bo že v letu dni prav prek najdišča že potekala avtocesta.

Vendar pa so arheologi z močno podporo lokalne skupnosti zaradi izjemnega pomena najdbe Dars pozvali k nekaterim spremembam v projektu bodoče avtoceste. Želeli bi namreč urediti arheološki park, saj bi del rimskega najdišča, na katerem so zidovi vile rustice, ponekod visoki tudi do treh metrov, z malenkostnimi spremembami lahko v celoti ohranili. Zadostovala bi že sprememba izvedbe protihrupne zaščite iz zemeljskega nasipa v zaščitno ograjo. Izkopani objekt je namreč tik ob predvidenem voznem pasu v smeri proti Gorenjski, približno sedemdeset metrov od konca bodočega viadukta. Seveda pa so želje in načrti odvisni od odločitve Darsa, sprememba projekta bo bržkone nekoliko podražila in podaljšala gradnjo. Odločitev Darsa naj bi bila znana v tem tednu.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 11. julij 2013 / 13:12

Dan d osmega d

Sedemindvajset let je minilo, odkar so skupaj žulili klopi v 8. d. Osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Najprej zadržan zbor polovice razreda, ki jim je še mar za stare osnovnošolske soborce, potem...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 29. december 2023 / 18:58

Dobra priprava in oprema

Čeprav v dolini prav malo diši po pravi zimi, so v visokogorju razmere že nekaj časa povsem zimske. Ne glede na debelino snežne plasti tam že vladajo okoliščine, ki močno dvigajo stopnjo nevarnosti.

Škofja Loka / petek, 29. december 2023 / 18:58

Obnavljajo stadion za šolo

V zadnjih tednih so potekala dela na športnem stadionu za Osnovno šolo Škofja Loka-Mesto.

Železniki / petek, 29. december 2023 / 18:57

Zbiranje odpadnega olja tudi v občini Železniki

Železniki – Komunala Škofja Loka je postavila prvi dve zbiralnici za zbiranje odpadnega jedilnega olja tudi v občini Železniki. Uporabniki lahko zbrano odpadno olje prelijejo v rumena zbiralnika na...

Bled / petek, 29. december 2023 / 17:41

Legenda o zvonu še vedno živi

Na blejskem Grajskem kopališču je na božični dan ponovno oživela legenda o potopljenem zvonu. Tradicionalni dogodek, ki vsako leto znova poskrbi, da Bled ostaja pravljičen, so tokrat pripravili že sed...

Jezersko / petek, 29. december 2023 / 17:40

Obnovljeno Smrtnikovo slopno znamenje

Jezerjani znamenje poznajo tudi pod imenom Kovkova kapelca oziroma še pogosteje Marošk znamne.