Novo leto pod kubanskimi palmami

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 9. april 2007 / 06:00

Skupina osmih popotnikov, zbranih v študijski krožek Kuba, se je konec lanskega leta podala v neznano tropsko deželo. Kuba je nepozabna, so si enotni po vrnitvi domov.

Načini potovanj po svetu, za katere se odločajo popotniki, so različni. Nekateri uživajo v spoznavanju tujih dežel z nahrbtniki na rami, spet drugi se raje predajo udobju organiziranih potovanj s pomočjo agencij in turističnih vodičev. Za čisto poseben način spoznavanja tuje dežele pa se je odločila skupina osmih gorenjskih popotnikov. Najprej so si izbrali cilj poti – Kubo. Nato so se povezali v študijski krožek pod okriljem Ljudske univerze Radovljica, se začeli učiti osnov španščine, nato so se pozanimali o deželi in pripravili načrt poti, po vrnitvi domov pa so pripravili potopisno predavanje, razstavo fotografij, kratek film, čaka pa jih še organizacija čisto pravega kubanskega večera … Kot je v imenu skupine popotnikov povedala Majda Dobrila Žan, se je v študijskem krožku združilo deset udeležencev, najmlajši je imel le enajst, najstarejša pa skoraj petdeset let. Sestajati so se začeli septembra, ko so si začrtali delo v krožku. Končni cilj naj bi bilo predavanje o Kubi, ki bi ga pripravili za prireditve v Tednu vseživljenjskega učenja 2007. Ker so menili, da bodo za potovanje nujno potrebovali znanje španščine, so organizirali mini tečaj pod vodstvom predavateljice Marcele in v tridesetih urah so pridobili osnovna znanja tega jezika. Kot pravi Majda, je družinsko učenje tujega jezika (v študijski krožek so se povezale tri družine) posebna izkušnja in izkazalo se je, da se »mladinci« veliko hitreje učijo kot starejši … Potem so začeli proučevati literaturo o Kubi. Vlogo neformalnega vodiča je prevzel Slavko, ki je naštudiral pot, se pozanimal o prenočiščih, napravil je sezname vsega, kar naj bi vzeli s seboj… In za Božič, 25. decembra lani, je skupina osmih popotnikov – Majda, Slavko, Oto, Milena, Drejc, Cveto, Diana in Matic – poletela novim dogodivščinam naproti …

Kuba – nepozabna dežela nasprotij

Potovali so v lastni režiji, brez pomoči turističnih vodičev. Najeli so dva avtomobila in v osemnajstih dneh so prekrižarili večino Kube. Bivali so v tako imenovanih »casah«, pri domačinih, ki oddajajo sobe. Udobje, ki ga ponujajo, je zelo različno. Tako so naleteli na dokaj čiste in udobne sobe, a tudi na zelo umazane s kopalnico v omari in vedrom vode namesto tuša … Kubanske hiše so značilne, večina je narejenih po istem sistemu, poleg kuhinje in dnevnega prostora imajo še nekaj spalnic, ločenih zgolj z zavesami. Ker je zelo vroče, stekel na oknih sploh nimajo … Sicer pa so preskusili tudi druge vrste namestitve. »Spali smo tudi zunaj, na plaži, pa v hotelih, preskusili pa smo tudi all inclusive ponudbo hotelov,« pravi Majda. Kako pa so se prehranjevali? Jedli so lokalno hrano, ki jo ponujajo v »casah«, kajti trgovine so zelo skromno založene. Domačini so zelo prijazni, so ugotovili, zlasti na podeželju, zanimivo pa je, da se vsi zelo radi fotografirajo. Zelo neradi pa govorijo o sebi in o razmerah v državi, o tem, koliko zaslužijo, kako živijo … Kljub temu so naši popotniki izvedeli, da naj bi mesečna plača znašala zgolj dvanajst evrov. »Ne moreš verjeti, kako preživijo, ker so cene v trgovinah skoraj take kot pri nas … Verjetno je odgovor v črnem fondu, kajti skoraj vsakdo ima sorodnike, ki dela v tujini,« razmišlja Majda. Ob tem so na vsakem koraku srečevali uniformirane ljudi, ki jih po Kubi kar mrgoli. Tudi na cestah so bili deležni kar nekaj kontrol, še najbolj pa jim je »zakuhalo«, ko so se zapletli v manjši karambol in so jih odvedli na policijsko postajo. A po krajšem preverjanju so jih kot po čudežu enostavno – izpustili … Sicer pa se Kubanci menda prevažajo z vsem mogočim. »Prevoz je nekaj najboljšega … Ne moreš verjeti, s čim vse se prevažajo … od starih koles do odsluženih avtomobilov, pa celo konjev. Neznosno se kadi, smrdi, prometa je vse polno …«

Na poti so doživeli veliko zanimivega, od plavanja z delfini, potapljanja, hranjenja morskih psov, vožnje s starimi kubanskimi limuzinami, vrhunec pa je bilo novo leto pod palmami na rajski kubanski plaži, ob svečkah, s kubanskim rumom in cigarami v rokah … V osemnajstih dneh niso imeli nobene slabe izkušnje, so si pa bili na koncu enotni, da je dežela dokaj naporna. »Morje je toplo, dežela krasna, ljudje prijazni,« poudarja Majda. Res pa je, da tiste živahne, plešoče Kube, ki bi utripala v ritmu salse, niso doživeli. Morda pa takšne plesne karnevale po ulicah doživijo samo turisti, ki pridejo v spremstvu vodičev, ki se vnaprej dogovorili s plesalci?

Kubanski večer

Po vrnitvi domov so popotniki pripravili potopisno predavanje v prostorih Ljudske univerze Radovljica, kjer je na ogled tudi razstava čudovitih fotografij. Pripravili so tudi krajši film o Kubi, načrtujejo pa še organizacijo pravega kubanskega večera. Pripravili naj bi ga ob Tednu vseživljenjskega učenja 2007, predvidoma oktobra, popestrili pa ga bodo s kubansko hrano, kubanskim rumom in ritmi salse …