Živina ven, nazaj pa izdelki

Rejci so lani v druge države prodali 27.820 govedi, del se jih je v obliki mesnih izdelkov vrnil nazaj. Mesarji ob vse večji konkurenci in zniževanju cen iščejo izhod iz krize.

Kranj – Slovenska mesno predelovalna industrija se je znašla v težavnem položaju. Njeni kakovostni izdelki predvsem zaradi slabe prepoznavnosti Slovenije v Evropski uniji težko najdejo svoje mesto v trgovinah posameznih držav ali v ponudbi hotelskih verig, hkrati pa turistični obisk Slovenije tudi še ni tako velik, da bi bistveno vplival na porabo mesa in mesnih izdelkov, ugotavlja Boris Jež, generalni sekretar Gospodarskega interesnega združenja Meso – izdelki, in poudarja, da slovenska mesna predelava izvozi komaj 14 odstotkov svoje proizvodnje, kar je manj kot v primerljivih evropskih mesno predelovalnih industrijah. »Napočil je trenutek, ko moramo domačim »mesarjem« zagotoviti enakovredno vlogo v zaostrenem tržnem boju. V prihodnje ne bomo dovolili, da bi nas kdorkoli, tudi trgovske verige ne, obravnaval diskriminatorno v primerjavi s tujimi ponudniki,« je dejal Jež in za primer navedel živinorejce, ki so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo hitro prilagodili svojo prodajno politiko. Samo lani so prodali 27.820 govedi v druge države, največ v Avstrijo in Italijo, tamkajšnja dobro organizirana mesna predelava pa kakovostno slovensko meso predela v izdelke z višjo dodano vrednostjo, s katerimi potem polnijo tudi slovenske trgovine. Slovenski »mesarji« se ob vse hujši konkurenci in zapiranju cenovnih škarij dobro zavedajo, da je izhod iz krize povezovanje in s tem zmanjševanje poslovnih stroškov, hkrati pa tudi boljše sodelovanje v »verigi« in boljša promocija kakovostnih izdelkov doma in v tujini.

Cene so se realno znižale

Maloprodajne cene mesa in mesnih izdelkov so se po ugotovitvah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja od leta 2000 realno znižale za deset odstotkov, največ cene predelanega mesa (za 23 odstotkov) in svežega mesa (za 13 odstotkov). Zanimivi so tudi podatki o razmerju med deleži pridelave, predelave in trgovine v ceni posameznega izdelka. Pri svinjskem stegnu si rejci vzamejo 40,8 odstotka, predelava 22,8 in trgovina 27,5 odstotka, razliko predstavlja davek na dodano vrednost. Pri poltrajni klobasi je delež pridelave 26,5-odstotni, predelave 29,7-odstotni, trgovine 36-odstotni in DDV-ja 7,8-odstotni, pri trajni salami pa si rejci vzamejo 17,1 odstotka, mesarji 31,1, trgovci 43,3 in država 7,8 odstotka.