Kranjski ZKO ostaja

"Zvezo kulturnih organizacij Kranj še kako potrebujemo," so prepričani vodje posameznih društev, včlanjenih v zvezo. Junija volitve novega vodstva na "mandatarski način".

Tako so namreč odločili na torkovi delovni konferenci Zveze kulturnih organizacij Kranj, ki je bila v Šmartinskem domu v Stražišču. S pooblastili je bilo od skupno 64 društev včlanjenih v zvezo, prisotnih le 28 članov, večina z območja kranjske občine. Če je bilo še pred srečanjem slutiti različna mnenja o pomenu in smislu obstoja ZKO, so si bili prisotni po več kot dve uri dolgi razpravi enotni, da je nadaljnji obstoj te organizacije še kako nujen, društva pa njen osnovni namen vidijo v vlogi medsebojne povezovalke. Povedati je potrebno, da je bil leta 1996 z zakonom ustanovljen Sklad za ljubiteljsko kulturo, leta 2000 pa Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Skladova območna izpostava v Kranju je začela delovati leta 1999, vanjo so bili prezaposleni delavci dotedanjega ZKO, Sklad pa je prevzel tudi Center kulturnih dejavnosti in Sobotne matineje. Odtlej je ZKO deloval kot samostojna in prostovoljna organizacija namenjena povezovanju med društvi, do leta 2004 še zadolžena za posredovanje finančnih dotacij društvom, kar je od takrat naprej zadolžitev Javnega sklada. Tako je ZKO v preteklem letu od kranjske občine na Javnem razpisu za sofinanciranje javnih kulturnih programov v MOK prejela
za delovanje zveze 594.297, za izobraževanje pa 797.940,00 tolarjev (kar je 3 odstotke letnega proračunskega zneska, namenjenega javnim kulturnim programom), skupaj torej slabih 1.400.000 tolarjev.

Kot je povedala v uvodu od leta 2002 predsednica ZKO Mija Mravlja, je bilo do izpred štirih let tudi sodelovanje z Javnim skladom zgledno, kar za zadnja leta, odkar ga vodi Vladimir Brlek, ne morejo trditi. Zniževanje ravni območnih srečanj na različnih področjih ljubiteljske kulture, menjanje lokacij prireditev, pokroviteljsko obnašanje vodstva sklada do kulturnih ustvarjalcev, pomanjkanje pogovora med predstavniki društev in skladom … in podobno, je bilo očitano, po selitvi Javnega sklada s Sejmišča na Glavni trg pa naj bi ZKO tudi izgubil prostore. Na račun vodje sklada je bilo s strani nekaterih društev izrečeno še nekaj očitkov, nasprotno pa predstavniki spet drugih društev tako skladom kot z njegovim vodjem dobro sodelujejo. Aldo Komar z Javnega sklada se je na očitke odzval, da z denarjem, s katerim razpolagajo, in prostori, ki so v občini na voljo, poskušajo delovati kar najbolje, kot je mogoče. »Dejstvo je, da med posameznimi društvi in skladom so kratki stiki, kljub temu pa bi na tem mestu dala prednost predvsem ZKO-ju in njegovi prihodnosti,« je tok razprave preusmerila Marija Šenk iz KD FS Iskraemeco.

»Kljub temu da sem nezadovoljen z delovanjem ZKO takega, kot trenutno je, sem prepričan, da ga nujno potrebujemo, osnovni tok delovanja pa mora biti usmerjen v povezovanje med društvi samimi in drugimi organizacijami, seveda tudi Javnim skladom,« je dejal Rasto Tepina iz KUD Dr. Fig, ki je v nadaljevanju predlagal, da bi na prihajajoči volilni konferenci, sedanjemu vodstvu se letos namreč izteče petletni mandat, volili novo vodstvo na »mandatarski način«. To pomeni, da naj bi se kandidati za predsednika predstavili z ekipo izbranih sodelavcev in izdelanim konceptom delovanja ZKO za prihodnje obdobje. Sebastjan Sajovic iz KUD Predoslje je pri tem izpostavil tudi problem sodelovanja društev iz drugih občin na področju nekdanje kranjske občine v skupni zvezi. Ti v glavnem delujejo v svojem okolju s svojimi občinami, ki pa hkrati tudi ne prispevajo v sofinanciranje ZKO. »Sem za to, da bi se tudi v prihodnje združevali v eni zvezi, seveda pa bi bilo potrebno doreči pravila, ki naj bodo za vse enaka,« je povedal in dodal, da ZKO nujno potrebuje brezplačen prostor vsaj za pisarno, saj bi s plačevanjem komercialnih najemnin zveza v nekaj letih »požrla sama sebe«. Jože Nunar iz Pihalnega orkestra MOK je za večje sestanke že ponudil prostor, v katerem vadijo kranjski godbeniki. Potrebno bo poskrbeti tudi za inventar, ki je še v lasti zveze in ga bo potrebno umakniti iz stavbe na Sejmišču, jasno pa je, da bo določene spremembe v prihodnje doživel tudi njen statut. Končni sklep delovne konference je po dveurni debati na kulturnikom primernem visokem nivoju izzvenel v zadovoljstvo vseh. Kandidati za mandatarja za predsednika ZKO naj bi svoje prijave s koncepti oddali do 10. maja, dober mesec kasneje pa je predvidena volilna konferenca ZKO Kranj. Snovalci ljubiteljske kulture so tako še enkrat dokazali, da kljub konkurenci, ki jo predstavlja televizija in druge med mladimi bolj razširjene dejavnosti, pri svojem delu ne nameravajo odnehati. Da bodo le dobre želje in ideje v čim krajšem času tudi meso postale, se je večnim dvomljivcem ob zaključku nehote utrnila misel.