Na Jezerskem je bil enostrankarski sistem

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
/ 06:00

Primož Muri, 33-letni veterinar, sicer pa oče treh otrok in Jezerjanom znan kot predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, je v občinskem svetu novinec. Kako si predstavlja svojo vlogo in kakšne so njegove prve izkušnje?

Kaj vas je tako mladega motiviralo, da ste se na volitvah potegovali za mesto občinskega svetnika?

»Počutim se sicer mladega, ne pa toliko, da bi bilo to tako izstopajoče pri moji kandidaturi. Pri 33 letih so bili nekateri tudi že ministri. Biti svetnik v majhni občini pri teh letih pa ni taka stvar.«

Imate glede na število glasov na volitvah vtis, da ljudje zaupajo mladim?

»Bolj imam vtis, da zaupajo ljudem, ki jih poznajo. Moje stališče je, da stranke v vasi, kot je Jezersko, nimajo tolikšnega pomena, kot denimo pri volitvah v državni zbor, kjer ljudi pač ne poznaš dobro, poznaš pa politične opcije in to potem kot volivec izbiraš. Voliš stranko in njen program, v tako majhni lokalni skupnosti, kot je naša, pa se ljudje med seboj zelo dobro poznamo. Tudi če sem simpatizer neke stranke in če človeka, ki kandidira pri tej stranki, dobro poznam in ga nimam za (dobrega) primernega človeka, potem ga zagotovo ne bom volil. In obratno. Tu ne gre toliko za to, ali volivci zaupajo mladim, bolj se mi zdi, da si na Jezerskem določen del ljudi želi sprememb. Doslej je v občini veljal enostrankarski sistem, vedno so bili v občinskem svetu pripadniki ene liste (z izjemo enega člana v prejšnjem mandatu). Ljudje so si želeli sprememb in izmed tistega, kar so dobili ponujenega, so izvolili tiste, za katere so ocenili, da bodo ta pričakovanja v največji meri zadovoljili.«

Kje vidite največje probleme v občini, oziroma zase največji izziv?

»V prej povedanem. Šele sedaj se na Jezerskem začenja neke vrste demokracija, te brez opozicije namreč ni. Abeceda demokracije sta transparentnost in javnost dela, česar na Jezerskem manjka. Že v volilnem programu naše liste je to vključeno in že na prvi seji občinskega sveta sem temu dal poudarek. Zahteval sem dostopnost zapisnikov občinskega sveta za vse občane, saj mora občina delovati javno. Tega dostopa ne moreš omejiti zgolj na uradne ure, na spletnih straneh ni celotnih zapisnikov sej, pač pa le sklepi. Ljudje iz tega ne morejo razbrati, kdo sploh pride na sejo in kako v razpravi zastopa njihove interese. Objava na spletu ni dovolj tudi zato, ker vsi nimajo dostopa do njega ali ga ne znajo uporabljati – zlasti starejši, ki morajo imeti enake možnosti. Zapisniki v celoti bi morali biti javno nekje razobešeni, saj občanom nimamo kaj skrivati, v njihovem imenu vendar odločamo. Če se občani z nekim projektom ali sklepom sveta ne strinjajo, nas morajo pravočasno ustaviti. To pa lahko store le, če so o zadevi pravočasno in popolno obveščeni. Predlagal sem, da bi bili zapisniki javno izobešeni na frekventnih mestih ali pa da bi bili zapisniki objavljeni v občinskem glasilu, kakor ima denimo urejeno občina Solčava. Veliko sosednih občin javno objavlja ne le zapisnike, pač pa celotna gradiva za seje in po teh bi se morali zgledovati. Zagotoviti bi morali preglednost dela, vendar verjamem, da je ljudem, ki so bili desetletja vajeni delati drugače, takšne spremembe težko sprejeti.«

Torej ne računate na spremembe?

»Na velike prav gotovo ne, že zaradi političnega razmerja in tudi zaradi omejenih sredstev. Poleg tega imam občutek, da se na Jezerskem preveč dela na ravni osebnih odnosov, da ni profesionalnega odnosa, ki bi se osredotočil na vsebino in ne na to, kdo vsebino prinaša. Občutek imam tudi, da so Jezerjani na Jezerskem velikokrat drugorazredni, da so prišleki, ki znajo lepo govoriti, veliko bolj »gor vzeti« kot domačini. Vendar občina je v prvi vrsti namenjena občanom, oni so tisti, ki plačujejo davke in njim bi morala biti občina v prvi vrsti servis.«

Kako gledate na prodajo jezerskih hotelov?

»Novih lastnikov ne poznam. Doslej se je bolj životarilo, ni bilo investicij in če sedaj na jezersko prihaja privatni kapital, bi lahko verjel, da bo bolje. Upam, da obstaja kakšna razlika med nakupom Kazine in sedanjim nakupom Planinke. Tedaj je župan v radijskem intervjuju dejal, da je vesel nakupa Kazine, da je zadaj zdrav kapital in da bo za silvestrovo 2005 hotel že odprt. Kje je videl zdrav kapital, ne vem, saj sedaj kaže, da očitno kapitala sploh ni, saj se s Kazino še ni nič zgodilo. Upam, da pri Planinki ne bo tako. Želel bi si sicer, da bi hotel prišel v jezerske roke, po drugi strani pa je bolje, da pride kupec od drugod, kot pa da zadeva stagnira.«

Ste povsem nov občinski svetnik. Kaj bi spremenili v sedanjem načinu dela?

»Imam občutek, da so seje občinskega sveta precej formalne, v prejšnjem sestavu jih je bilo 23, kar se mi zdi malo, pričakoval bi jih več in tudi več vsebinskega odločanja, ne zgolj pritrjevanja podražitvam za stopnjo inflacije in podobnim formalnostim. Trenutno je najbolj vsebinsko vprašanje proračun. Dali smo več pripomb, izkazalo pa se bo, v koliki meri bodo upoštevane. Pomembno se mi zdi, da bi občina skušala čim več sredstev dobiti tako, da bi pripravila projekte. Država že da določeno vsoto denarja za sprotno delovanje, za razvoj pa je to vsekakor premalo. Da pa dobiš kak razvojni denar, se moraš zelo angažirati, to pa terja tudi dobro strokovno usposobljenost občinske uprave.«