Štipendiranje se bo spremenilo
Vlada RS je sprejela besedilo predloga zakona o štipendiranju, ki prinaša spremembe zlasti v cenzusih za njihovo pridobitev.
Vstopni cenzus je odvisen od dohodka v štipendistovi družini na družinskega člana v odnosu na minimalno plačo. Ta je doslej znašal 130 odstotkov bruto zajamčene plače (309,05 EUR oziroma 74.061,00 SIT), vlada pa predlaga 60 odstotkov minimalne plače (313,10 EUR oziroma 75.031,20 SIT) na družinskega člana. V predlaganih spremembah se bodo upoštevali neto dohodki na družinskega člana. Navedena sprememba omogoča za ocenjenih 10.000 večje število prejemnikov državnih štipendij, kakor se bodo imenovale po novem. Zneski štipendij in dodatkov k štipendijam so bodo zvišali, vendar selektivno. Tako se bo za 11 odstotkov dvignila državna štipendija za dijake in študente, za 22 odstotkov se bo zvišal najvišji dodatek glede na dohodke v družini (višje štipendije za revnejše), za 21,7 odstotka se bo zvišal dodatek za področje izobraževanja. V predlogu zakona je predvideno, da bodo o državni štipendiji na prvi stopnji odločali centri za socialno delo.
Za Zoisovo štipendijo tudi socialna merila
Novosti so tudi pri merilih za pridobitev Zoisove štipendije. Ohranja se učni oziroma študijski uspeh, uvaja se še pozitivno mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, za študente pa uvrstitev med najboljših nekaj odstotkov študentov v svoji generaciji. Ne glede na uspeh se uvaja novo merilo za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ki jih morajo izkazovati vsaki dve leti. Zoisova štipendija se bo povečala za dijake in študente, ki so vrh vsega še socialno šibkejši. Pripadal jim bo tudi dodatek glede na dohodek na družinskega člana, ki ga po veljavnem sistemu nimajo, na novo pa je uveden tudi dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki omogoča zaposljivost glede na potrebe gospodarstva in trga dela, ki ga do zdaj prav tako ni bilo.
Predlog zakona omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo delodajalci in nosilci regijskih štipendijskih shem ali lokalne skupnosti (občine). S tem želijo vplivati na uskladitev ponudbe in povpraševanja po kadrih v posamezni regiji in na znižanje strukturne brezposelnosti. Podjetja želijo s tem spodbuditi za kadrovsko štipendiranje in načrtovanje kadrov v regiji, izšolani kadri se bodo vračali iz univerzitetnih središč v domače okolje, omogočena bo tudi vzpostavitev in razvoj partnerstva med nosilci razvoja v regiji. Sofinanciranje te vrste kadrovskih štipendij izjemnega pomena za razvoj regij in lokalnih skupnosti, menijo predlagatelji. Sofinanciranje bo zajemalo 50 odstotkov posamezne štipendije, vendar največ 30 odstotkov minimalne plače (156,55 EUR oziroma 37.515,60 SIT).