Prizor iz Andersenovega dela Bedak Jurček. Izvirne kostume so izdelali iz vreč za smeti.

Noč z Andersenom

V knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bilo v noči s petka na soboto izjemno pestro.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica se je letos drugič pridružila knjižnicam po Evropi, ki skupaj na poseben način praznujejo svetovni dan knjig za otroke in obletnico rojstva Hansa Christiana Andersena. V noči s petka na soboto je bilo v radovljiški knjižnici vse prej kot mirno. Noč z Andersenom je namreč v njej preživelo 13 otrok in mladostnikov iz Radovljice, Gorij, Bohinjske Bistrice in z Bleda. Zanimive noči bi se zagotovo udeležilo še več otrok, vendar jih lahko sprejmejo le toliko. Priložnost preživeti noč z Andersenom tako dobijo le najbolj redni mladi obiskovalci knjižnice. V projekt, ki poteka šest let, se je sicer letos vključilo 591 knjižnic in šol oziroma 18.828 otrok po Evropi. Radovljiška knjižnica je zaenkrat v Sloveniji edina. »Namen projekta je mlade spodbuditi k temu, da vzamejo v roke knjige. Borba za njihov prosti čas je danes zelo velika,« je dejala direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar.

In kaj vse se je dogajalo v radovljiški knjižnici? Najprej so šli v pravljično sobo, odgovarjali na anketna vprašanja in na osnovi tega ugotavljali, kakšen karakter ima kdo. Nato je vsak povedal svojo najljubšo besedo, iz njih so sestavili zgodbo in jo zaigrali. Brali so Andersenova dela, se razdelili v dve skupini in zaigrali izbrani prizor. Obe skupini sta si izbrali odlomke iz dela Bedak Jurček; kostume so izdelali kar iz vreč za smeti in pokazali veliko izvirnosti. Opolnoči so brali odlomke iz knjige Karlina pajčevina avtorice Elwyn Brooks White. Sledila je modna revija v starih srednjeveških oblačilih, pisali so z gosjim peresom, reševali križanke, brali revije … Trinajstletna Tjaša Resman z Zgoše pri Begunjah je na začetku celo oklevala, ali naj se odzove povabilu knjižnice, a je v soboto zjutraj ugotavljala, da bi s tem veliko zamudila. »Super smo se imeli. Najbolj si bom zapomnila srednjeveško modno revijo,« je dejala in priznala, da niso prav nič spali. Dvanajstletni Nini Ažman iz Gorij bo v spominu najbolj ostalo, kako so se zabavali pri pripravi dramatizacij. »Ko sem bila mlajša, sem pogosto brala Andersenova dela,« je še pristavila. Projekt so v soboto zjutraj zaključili z danskim zajtrkom.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / petek, 3. julij 2015 / 11:03

Vogel praznuje

Ukanc – Na smučišču Vogel, ki v zadnjih letih vse uspešneje deluje tudi v poletnem času, jutri ob 11. uri pripravljajo na terasi restavracije Viharnik praznovanje 51-letnice obstoja. V sodelovanju...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...