Pisani praznični pirhi

Pirhe lahko pobarvamo s povsem naravnimi barvami in jih okrasimo na številne izvirne načine.

Pirhi, nepogrešljivi del velike noči, so ena najstarejših velikonočnih jedi in prastar simbol rodnosti in življenjske moči, beseda izhaja iz latinske besede piros, ki pomeni rdečo barvo. Pirhi so bili nekdaj namreč samo rdeče barve, a kljub temu v velikonočnih aranžmajih že vrsto let lahko najdemo pirhe vseh barv. Najpreprosteje jih pobarvamo s kupljenimi barvnimi praški, ki jih lahko pred veliko nočjo kupimo v vsaki trgovini, nič manj lepi pa niso tisti, ki jih pobarvamo z doma narejenimi barvami.

Najbolj preprosto in hitro je barvanje jajc s čebulnimi olupki, ki jih skupaj z jajci kuhamo v vodi, tako da spustijo lepo rjavo barvo. Če želimo dobiti rdečo barvo, ki je pri pirhih najbolj priljubljena, v vodi zavremo olupke rdeče čebule, ali pa kuhana jajca potopimo v sok rdeče pese, malin, borovnic ali robid. Intenzivnost barve je odvisna od tega, koliko časa bomo jajca pustili v soku. Lepo modro barvo pustijo bezgove jagode, ki jih zavremo v vodi, ohladimo in precedimo, v obarvano tekočino pa jajca potopimo za nekaj ur, modro barvo pustijo tudi prevreti listi rdečega zelja. Čudovito barvo dobimo tudi tako, da jajca skuhamo v rdečem vinu, najbolje teranu. Vse bolj priljubljene so tehnike okraševanja pirhov z rastlinskimi barvami. Eden od receptov pravi, da v litru vode zavremo 250 g svežih zelenih rastlin, 500 g sveže zelenjave in 5 do 8 dcl rastlinskega soka ter vse skupaj kuhamo dobre pol ure. Tekočino precedimo in ohladimo, zanimivo barvo, ki jo dobimo na tak način, pa poudarimo še z dvema žlicama kisa, ki ju dodamo, da se jajca lepše obarvajo. Če so nam ljubši pirhi rumene barve, jih skuhajmo skupaj z žafranom, cvetovi kamilice, listi breze in hrena ali cvetovi regrata, a barva bo veliko lepše prišla do izraza pri jajcih z belo lupino. Oranžno barvo dobimo, če z vodo zmešamo prah rdeče paprike, do rjavih odtenkov pa nam poleg čebulnih olupkov lahko pomagajo tudi prevreti listi in mesnate lupine oreha, lubje drevesa slive in hrasta, listi hmelja in kava. Jajca se bodo najlepše obarvala, če jih prej temeljito umijemo in zdrgnemo z detergentom za pomivanje posode ter tako razmastimo. Ko pa so obarvana, jih namažimo z rezino slanine, da se bodo lepo svetila.

Slovenska velikonočna jajca sodijo med najlepše primerke na svetu in odražajo brezmejno ljudsko ustvarjalnost. Pri nas sta znani dve temeljni tehniki barvanja in okraševanja pirhov – risanje vzorca z raztopljenim voskom in praskanje vzorca z ostrim rezilom. Predvsem na Gorenjskem pa ni nič manj znano tudi okraševanje z različnimi listki iz narave, ki jih s prosojno tkanino pritrdimo na jajce in skuhamo v čebulnih olupkih. Bogata dediščina poslikavanja in okraševanja se seveda nadaljuje z novimi značilnimi vzorci in tehnikami, med katerimi najdemo poslikave z voščenimi barvicami, okraševanje z nalepkami in prtički, poslikavanje z barvnimi tuši ter celo vrtanje vzorcev z drobnimi svedri. Različne tehnike okraševanja zahtevajo veliko časa in truda, zato se nam nemalokrat lepo okrašena jajčka kar škoda zdi pojesti. Za trajen spomin jih bomo lahko imeli, če bomo okraševali izpihana jajca – na vrhu in na dnu surovega jajca s šivanko zvrtamo luknjico, izpihamo vsebino in jih zaradi krhke lupine nekoliko previdneje okrasimo tako kot kuhana.