Začimba za veliko noč in moč

Brez hrena ni velike noči. Ta ostro pekoča korenina ne sme manjkati v jerbasu z "žegnom", kjer simbolizira tri žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Ni torej čudno, da nas spravi do solz. Kakšna pa je njegova zdravilna moč?

Hren (Armoracia rusticana) ali turman najverjetneje izvira z območij ob Volgi in Donu v Rusiji. Že v antiki so ga na veliko uživali, saj so ugotovili, da je zelo zdravilen, za nameček pa uredi še prebavo. V srednjem veku so ga priporočali zoper zaprtje in proti zastrupitvam. Po njem so segali ljudje, ki so imeli obolenja ledvic, mehurja, jeter, ušes, prsi in kože. Nato se je uveljavil kot obvezna velikonočna začimba, brez katere bi največjemu krščanskemu prazniku kar nekaj manjkalo, in to vlogo ohranil do danes.

Naribajmo hren!

Si predstavljate velikonočni zajtrk brez pekoče hrenove omake prijetnega začimbnega okusa? Če je morda med nami kakšna mlada gospodinja, ki hrenove omake še ni pripravljala, ji na hitro izdajmo kakšno od mnogih receptur. Kisli hren pripravimo tako, da hren očistimo, drobno naribamo (lahko ga pustimo stati nekaj ur ali čez noč, da se malček omili njegov ostri okus), osolimo, prilijemo nekaj žlic nemastne juhe, razredčenega kisa, lahko tudi nekaj vina in nazadnje še olivno ali kakšno drugo kakovostno olje. Pazimo, da je dovolj gost. Jabolčni hren pripravimo kot kisli hren, le da mu dodamo še naribano kislo jabolko. Jabolko sploh dodajamo hrenu, če je premočan, da ga omilimo. Če se nam zdi kisli hren preoster, mu lahko poleg jabolka dodamo še trdo kuhano jajce. Takšnemu hrenu potem rečemo jajčni hren. Hren z redkvijo pa dobimo, če naribanemu hrenu dodamo kot hren naribano črno redkev. Izgotovimo ga kot kisli hren. Recept za smetanov hren se glasi: pripravimo gosti kisli hren in mu primešamo nekaj žlic kisle smetane. Eden od novejših receptov za smetanov hren pa pravi, da 100 gramov nastrganega hrena damo v skledo in zmešamo s kruhovo sredico, ki smo jo poprej namočili v mleku in oželi. Dodamo še dve žlički sladkorja, dve žlici stepene smetane, nekaj kapljic kisa in ščepec soli. Pa še poslednji, žemljin hren: hren naribamo in izgotovimo kot kisli hren, medtem pa staro žemljo polijemo z nemastno govejo juho. Ko se dobro napne, jo sesekljamo ali zdrobimo in dodamo kislemu hrenu.

S hrenom nad bacile

V ljudskem zdravilstvu cenijo hren zlasti kot zel za čiščenje telesa in za pospeševanje izločanja seča. Pazimo pa, da ga ne zaužijemo preveč naenkrat, ker si lahko okvarimo ledvice. Zelo uspešno zdravi presnovne bolezni, revmo, putiko in vnet mehur. V ta namen použijemo tri do štiri žlice sveže nastrganega hrena, ki mu dodamo malo vinskega kisa in grozdnega sladkorja. Seč bo kmalu postal bister, brez bolezenskih snovi. Dokazano je, da deluje antibiotično in baktericidno, se pravi, da uničuje bacile. Pri vnetju debelega črevesa in črevesnih boleznih, ki jih zaradi gnilobnih in vrelnih procesov v črevesju povzročajo t. i. koli bacili, zelo koristi hrenov sok. Spijte trikrat po petnajst kapljic tega soka dnevno v času med obroki. Dobro vam bo delo, hitro pa bodo minile tudi tegobe, kot so napihnjenost, črvičenje, lenivost črevesja, driske. Zelo se obnese pri preveliki količini želodčne kisline. Ker vsebuje obilo vitamina C, so ga svoj čas uporabljali kot kislo zelje, proti skorbutu. Priporočajo ga tudi sladkornim in bolnikom s protinom. Ugodno vpliva na pljuča, pomaga pri astmi, blaži kašelj, koristi pri prehladnih obolenjih. V te namene ga lahko mešamo z medom. Zunanje uporabimo hren za spodbujanje prekrvitve pri mišičnih bolečinah, zoper vrtoglavico in omedlevico (obkladek položimo na prsi), lumbago, išias, bolečine v hrbtenici in želodcu, migreno in hud glavobol.

Hren kot poživilo

Padarji so priporočali hrenov perje v vodi kuhaj, s tim si glavo zmivaj, če ti lasje ven gredo, nehajo! Hren je tudi odlično domače poživilo. Če vas daje utrujenost, ste brez volje in brez moči, se rešitev mogoče skriva v hrenovem čaju v obliki poparka. Dve žlički sveže naribanega hrena prelijte s skodelico kropa in pustite, da se nekoliko ohladi. Aromatičen čaj nato precedite in pijte po požirkih večkrat dnevno. Ko boste na veliko nedeljo uživali ob tradicionalnih kulinaričnih dobrotah, pa nikar ne pozabite naribati hrena, čeprav bo ribanje iz oči izvabilo potoke solz.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 24. oktober 2018 / 09:47

Kamišifest za male in velike

V Kranju so pripravili že peti Kamišifest, festival pripovedovanja zgodbic na japonski način – ob ilustracijah. Po petkovem odprtju festivala v Krice kracah, kjer so obenem odprli še razstavo Mladi...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 2. januar 2015 / 15:00

Veselo po domače

Folklorno društvo Bled je že šestnajstič organiziralo glasbeno prireditev Veselo po domače. Vsako leto je dogodek dobro obiskan in tudi letos ni bilo nič drugače. Konec tedna pa bodo v Kulturnem domu...

Šport / petek, 2. januar 2015 / 15:08

Pokal Slovenije v biatlonu

Rudno polje – Tekaški smučarski klub Triglav Kranj bo jutri, v soboto, organizator tekmovanja za pokal Slovenije v biatlonu. Pomerili se bodo tekmovalci in tekmovalke vseh starosti, tekmovanje pa s...

GG Plus / petek, 2. januar 2015 / 15:14

Gorenjec, ki je objavil že 127 knjig!

Ivan Sivec (r. 1949) je najproduktivnejši slovenski pisatelj, v zadnjih letih ves čas tudi med petimi najbolj branimi. Njegova statistika je neverjetna: 127 objavljenih knjig, 2700 drugih besedil, naj...

Mularija / petek, 2. januar 2015 / 15:01

Skočile v Navihane pravljice

Otroška plesna skupina Skokice je za veseli december pripravila prav posebno predstavo z veliko plesa, petja in igre.

Razvedrilo / petek, 2. januar 2015 / 15:00

Ženska emancipacija (2)

Gledala sem po prostoru. Vzdušje je bilo simpatično. Deklet večinoma nisem poznala, domnevala pa sem, da so soproge fantov, ki so bili v drugem delu brunarice, klepetali in obujali spomine. Večino...