Ženska emancipacija (2)

Gledala sem po prostoru. Vzdušje je bilo simpatično. Deklet večinoma nisem poznala, domnevala pa sem, da so soproge fantov, ki so bili v drugem delu brunarice, klepetali in obujali spomine. Večino teh pa sem poznala. Sošolci iz srednje šole, znani obrazi s ceste, iz lokalov – isti letnik pač. Med njimi se je našel eden, ki me je že od trenutka, ko sem čestitala Tadeju, tiho gledal. Očitno je prišel sam. Bil je malce manjši od mene, vendar z nasmehom, ki je vabil. Vendar me je ves čas nemo opazoval z nasprotnega konca sobe, da bi me ogovoril, ni bilo videti in tega – če povem po pravici – tudi nisem pričakovala.

Počasi sem se poslovila.

Fantje so šaljivo v en glas vzklikali, da naj še ostanem, da zakaj že grem, a sedaj pa kar grem ... Tihi oboževalec pa je ravno v trenutku, ko sem še zadnjemu rekla 'adijo' in bila z eno nogo že med vrati, le zbral pogum:

»A dej no? A res že greš?«

»Ja,« sem odgovorila. »Moram.«

»Pa ne še iti, no.«

»Povabljena sem še na eno, rahlo bolj dekliško obarvano zabavo.«

»Torej res odhajaš?«

» Ja,« sem ogovorila, ga pogledala naravnost v oči in izstrelila:

»Ti pustim telefon?«

Vprašanje ga je popolnoma iztirilo, o čemer je pričal izraz na njegovem obrazu. Izdavil je: »Ne.«

»Torej je vseeno, če odhajam, mar ne ...« sem odgovorila in zapustila prostor.

Nisem se obrnila, da bi videla, kako se je odzval, vendar sem si mislila, da bi bil že skrajni čas, da naletim mogoče na kakšnega odraslega moškega. Takšnega, ki zna razmišljati s svojo glavo in ima dovolj poguma, da pristopi prvi. Občutek imam, da vedno nabašem na neke 'cagavce', ki sicer navzven delujejo samostojno in samozavestno, a morajo najprej spiti najmanj dvoje piv, da ne padejo okoli, če slučajno jaz ogovorim njih ali pa se moj odgovor ne sklada s pričakovanim na zastavljeno vprašanje.

Kaj pa vem, morda pa je res nekaj na tem, da so dandanes mame tiste, ki poskrbijo, da njihovi sinovi ostanejo nekje na pol poti in ti potem vse prve korake prepuščajo dekletom.

In kaj pravijo na to fantje?

»Saj ste hotele emancipacijo ... sedaj jo pa imate.«

(Konec)