Predor za obvoz Ljubljane

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 3. april 2007 / 06:00

Šentviški predor je najzahtevnejši gradbeni objekt slovenskega avtocestnega križa in bo zagotovo tudi najdražji.

Šentvid pri Ljubljani – Pretekli teden je Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) za javnost predstavila gradnjo šentviškega predora, ki bo omogočal 5,5 kilometra dolgo avtocestno povezavo konca gorenjske avtoceste v Šentvidu z zahodno ljubljansko obvoznico pri Kosezah. S tem predorom bo promet proti Primorski in Dolenjski speljan po avtocesti mimo Ljubljane, avtocestna navezava na ljubljanski avtocestni obroč pa bo olajšala tudi dostop v samo Ljubljano. Da je ta predor najzahtevnejši gradbeni objekt slovenskega avtocestnega križa in bo zagotovo posledično tudi najdražji, sta dva vzroka. Prvi je v izredno zahtevni geološki sestavi Šentviškega hriba, skozi katerega gradijo predor, drugi pa v odločitvi, da izvedejo polni avtocestni priključek na Celovško cesto, ki je podaljšek (stare) regionalne ceste iz Gorenjske. Na tak način naj bi odpravili velike težave s prometnimi zastoji v prometnih konicah in v turistični sezoni, tako na avtocesti, kot tudi na regionalni cesti, ko Gorenjci neredko potrebujemo od Medvod do središča Ljubljane za borih 10 kilometrov debelo uro.

Predor v zdrobljeno hribino

Že prve geološke raziskave z vrtinami so pokazale, da si lahko gradbeniki obetajo precej neugodno sestavo. Izkazalo se je namreč, da v šentviškem hribu ni trdne skale, pač papremokarbonski glinasti skrilavci, meljevci, muljevci in peščenjaki. Po odločitvi za polni avtocestni priključek v predoru, ki zahteva izkop velikih dvoran – kavern, so se odločili tudi za izkop raziskovalnega rova, s katerim so določili, kje so geološko-geomehanske razmere najugodnejše za izkop kavern. V opisanih izredno zahtevnih geoloških razmerah so se odločili za uporabo tako imenovane Novo avstrijske metode gradnje predora, katere osnovni princip je vgradnja projektiranih podpornih ukrepov nemudoma po izvedenem odkopu.

Priključki v podzemnih dvoranah

Glavni vzrok za to, da je šentviški predor najzahtevnejši objekt slovenskega avtocestnega križa, je v spremembi načrta, po kateri se, namesto dober kilometer dolgih dveh cevi za dvopasovno cesto, gradi le 369 metrov takih cevi, temu sledita veliki dvorani – kaverni, dolgi 68 metrov in na najširšem delu široki okoli 21 metrov, nato pa 596 metrov dolgi tropasovni cevi do izstopa predora na južni strani Šentviškega hriba. Omenjenih skupaj dvakrat po 1033 metrov predora pa še ni vse: do kavern bosta vodili še dve priključni cevi, ena dolžine 370 in druga dolžine 244 metrov, ki bosta omogočili v predoru varno priključitev na avtocesto iz Celovške ceste, oziroma varen izvoz na to cesto. Skupna dolžina predorskih cevi torej znaša 2.707 metrov. Da pa šentviški predorski objekt ni le najzahtevnejši v Sloveniji, pač pa eden najbolj zahtevnih v Evropi, so slovenski strokovnjaki in izvajalec SCT dobili priznanje tudi na mednarodnih strokovnih srečanjih. Tako na mednarodnem geomehanskem kolokviju sredi oktobra lani v Salzburgu, kot tudi na mednarodnem posvetu o gradnji predorov lani novembra v Ljubljani.

Predor bo prebit še ta mesec

Pravo predstavo o velikosti in zahtevnosti del se seveda dobi šele na ogledu in strokovni razlagi v samem predoru. Desno cev (v smeri proti Kopru) so prebili konec decembra lani, v tej cevi že tudi izkopali kaverno, izvedeli vse podporne in hidroizolacijske ukrepe in izgradili 204 metre betonske obloge predora. V drugi – levi, cevi je do preboja pretekli četrtek ostalo še 23 metrov, v kaverni pa so odkopali že 70 odstotkov. Ker odkopljejo od pol do enega metra na dan, pričakujejo, da bodo tudi to cev prebili še ta mesec. Kljub izredno zahtevni gradnji so imeli pri tem le eno večjo delovno nesrečo, ki je zahtevala tudi smrtno žrtev. Z vrtanjem priključnih cevi bodo počakali do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, saj vlada še ni potrdila državnega lokacijskega načrta. Načrt je pripravljen, vlada pa vztraja, da se zagotovi tudi način financiranja. Predor bo, če ne bo nadaljnjih zapletov pri izbiri izvajalca elektro-strojne opreme, odprt konec letošnjega leta, kdaj pa bo izvedena prava rešitev za Gorenjce – tudi polni priključek iz Celovške ceste, pa si ne upa nihče napovedati.

Gradnjo spremljajo ogromne podražitve

Izredna zahtevnost gradnje ima seveda tudi svojo ceno. Prvotni predračun v višini 47 milijonov evrov (dobrih 11 milijard) je bil s spremembami načrta in zaradi izredno neugodnih razmer že večkrat povečan. Zaradi povečanja za več kot polovico – na skoraj 71 milijonov evrov, SCT ni mogel podpisati le dodatka k pogodbi, pač pa »pogodbo o izvajanju pogodbe«, zadnje ocene pa kažejo, da bo predor stal brez priključnih cevi dobrih 96 milijonov evrov, z izvedenimi priključki na Celovško cesto pa kar 108,5 milijona evrov (26 milijard tolarjev). Koliko bo moralo k temu prispevati mesto Ljubljana, kot vztraja vlada, ki je hkrati financiranje ljubljanske mestne občine pošteno oklestila, še ni jasno, od razpleta tega povsem političnega obračuna pa je žal odvisno, koliko časa bomo Gorenjci še stali in po polžje prihajali zjutraj v Ljubljano.