Naj financiramo nesocialne programe

Župan Franc Čebulj se tako sprašuje, ko gleda na trenutno izvajanje pomoči na domu.

Na zadnji seji občinskega sveta ste kritično spregovorili o koncesionarju, ki v občini Cerklje izvaja pomoč na domu. Zakaj?

»Po zakonu o socialnem varstvu občina subvencionira 50 odstotkov stroškov službe pomoči na domu vsakemu občanu, ki je starejši od 65 let. Ko je občina Cerklje v letu 2005 objavila razpis za podelitev koncesije za to storitev in jo podelila Zavodu Pelikan – Karitas, smo pričakovali, da bomo subvencijo dajali samo za tiste občane, ki resnično niso finančno sposobni, da bi sami plačevali celo ceno. Ta trenutek pa lahko zatrdim, da občina Cerklje plačuje subvencijo večinoma takim občanom, ki živijo v 'materialno-finančnem brezskrbstvu'. Zagotovo pa ni namen subvencije, da bi dovolj premožni živeli na račun drugih občanov. Za štiri take občane sem se tako že odločil, da jim ne bomo več sofinancirali pomoči na domu, lahko pa storitev naročijo kot samoplačniki. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sem zato že predlagal, naj spremeni zakon tako, da se bodo tudi pri plačevanju subvencij za storitev pomoči na domu upoštevali enaki kriteriji, kot se pri sofinanciranju oskrbe v domovih za starostnike, do katerega so upravičeni samo tisti, ki v resnici živijo v slabih socialnih razmerah. Enostavno povedano: tudi za pomoč na domu je potrebno postaviti ustrezne kriterije, kdo je upravičen do subvencionirane cene. Upam, da ne bo to razumljeno, kot da sem proti pomoči na domu. Ravno obratno: vem, da starejši potrebujejo pomoč na domu, vendar če so finančno in materialno dovolj sposobni, jo morajo sami plačati.«

Občina namerava ustanoviti posebno komisijo. Zakaj?

»Od koncesionarja sem zaradi takih primerov zahteval, da podpišemo tripartitno pogodbo med koncesionarjem, občanom in občino, ki plačuje polovico računov, a se je temu uprl. Če pa koncesionar naših zahtev ne bo upošteval, bomo razpisali novo koncesijo, ustanovili pa bomo tudi komisijo za socialo in družbene dejavnosti, ki bo potem na osnovi kriterijev, ki veljajo za gospodinjske pomočnike, pretehtala, ali je posameznik upravičen do finančnih subvencij. Že sedaj pa bomo vse občane, ki jim že plačujemo koncesijo, povprašali, ali tudi sami ocenjujejo, da so socialno ogroženi. Po našem vedenju je od 18 občanov, ki trenutno prejemajo občinsko subvencijo, v resnici socialno ogrožen samo eden občan. Sprašujem se zato, ali je občina dolžna financirati nesocialne programe. V naši občini živi približno tisoč občanov starejših od 65 let, in če bi morali vsem plačevati subvencijo, ki znaša tudi do 80 tisoč tolarjev mesečno na osebo, potem zmanjka sredstev za prave socialne programe.«

Občinski svet je tudi prejel vaš predlog spremembe odloka o oskrbi s pitno vodo. Kaj želite z njo doseči?

»Zadnje analize pitne vode na Štefanji Gori so pokazale, da je voda oporečna, na to je opozoril tudi zdravstveni inšpektor. Zato predlagamo, da predajo zastareli vaški vodovod občini v last in s tem Komunali Kranj v upravljanje. Vendar vaščani tega nočejo, sem pa prepričan, da bodo že v kratkem prosili občino, naj vodovod prevzame, a vprašanje bo, ali bo tedaj še kaj navdušenja na naši strani, predvsem pa v Komunali Kranj, saj je v njeni družbeni pogodbi zapisano, da rizičnih vodovodov podjetje ne prevzema. Zaenkrat sem skupščino, ki ima odločilno besedo, še uspel prepričati, da je podjetje pripravljeno prevzeti tudi štefanjski vodovod. Spremembe odloka tako omogočajo, da občina prenese odgovornost in upravljanje vodovoda na vaščane Štefanje Gore, ki pa morajo predtem za vsakega posameznika pridobiti še vodno dovoljenje. To pa pomeni, da bo treba pred vsako pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev na njihovo vodo od vseh 95 uporabnikov vaškega vodovoda. Da bo s tem ustavljen razvoj urbanizacije na Štefanji Gori, ni potrebno posebej razlagati.«

Ta mesec je občinski svet dokončno potrdil proračun za leto 2007. Je končna vsebina proračuna drugačna od njegovega osnutka?

»Letošnji proračun bo večji, kot smo lani načrtovali, saj bo znašal kar 8,2 milijona evrov, od tega pa 1,6 milijona evrov predstavljajo presežki iz prejšnjih let. Za približno 800 tisoč evrov načrtujemo, da jih bomo pridobili iz strukturnih in kohezijskih skladov ter iz drugih razpisov, ki jih bodo objavila različna ministrstva. Sicer pa se letos nadaljujejo projekti, s katerimi smo začeli že lani. Novi gasilski dom je že vseljen, kulturno dvorano bomo odprli jeseni za občinski praznik, nadaljujeta se rekonstrukcija ceste Zgornji Brnik–Cerklje in izgradnja vodovoda Stiška vas–Škrjančevo–Ambrož. Za to območje bomo morali poiskati tudi nove vodne vire, saj vrtine, ki so bile narejene v preteklosti, ne dajejo zadosti vode. Nadaljevali bomo z gradnjo kanalizacije stara cesta Cerklje in Dvorje–Grad. Precejšnja sredstva namenjamo izdelavi projektov za gradnjo primarne in sekundarne kanalizacije v nižinskem delu občine, za katero si obetamo denar iz strukturnih in kohezijskih skladov. Letos bomo opravili tudi razširitev na delu ceste na Sv. Lenart. Začeli bomo z obnovo Petrovčeve hiše in ureditvijo nogometnega centra Velesovo ter gradnjo zbirnega centra in doma starostnikov Taber, za katerega bomo temeljni kamen položili jeseni. Za krožišče na Spodnjem Brniku in traso državne ceste do Vopovelj smo že podpisali sporazum z direkcijo za ceste o sofinancerskem deležu, saj bo občina pri investiciji sodelovala na enak način kot pri rekonstrukciji ceste Sp. Brnik–Zg. Brnik. Širili bomo tudi cesto Zgornji Brnik–Cerklje, in sicer na sedem metrov.«