Sodelovanje s šolami v zamejstvu

Besedilo: Mag. Valentin Sodja, ravnatelj
ponedeljek, 2. april 2007 / 06:00

Aprila in junija bo potekalo srečanje učenk in učencev ljudske šole iz Bistrice ob Rožu z našimi otroki, maja pa bomo končali mednarodni projekt Comenius na temo »Demokracija v šoli«. Bistriški učenci, ki obiskujejo dvojezični razred, bodo naše obiskali 12. aprila. Obisk bodo izkoristili tudi za ogled Bleda, Blejskega gradu in pokušino kremnih rezin, poseben poudarek pa bo obisku dal avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Valentin Inzko. Učenci 4. razreda bodo odšli v Bistrico jeseni. Tovrstna druženja gotovo pripomorejo k spoznanju, da je učenje jezikov smiselno, če jezik uporabljamo in ga v neposredni komunikaciji nadgrajujemo. Ta način dela pomaga širiti obzorja, premaguje ovire v sporazumevanju, razumevanju različnih kultur in spoštovanju drugačnosti.

Šola je že tretje leto aktivno vključena tudi v evropski razvojni projekt Comenius. Tematika je namenjena odnosom v šoli, v razredu – demokraciji v šoli. Raziskovanje tega področja nas je vodilo po različnih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji, Nemčiji, Estoniji in Litvi. Zanimalo nas je, kako v tamkajšnjih šolah poučujejo, kakšni so pogoji za delo, kakšni odnosi vladajo med učitelji in učenci, kako se učenci, starši in šole povezujejo … Naši obiski so bili prekratki, da bi lahko podrobneje raziskali vsa ta področja, bili pa so dovolj dolgi, da smo v sebi utrdili spoznanje, da smo na našo slovensko šolo lahko brez kančka slabe vesti ponosni. Sistemi šolanja se namreč precej razlikujejo med seboj. Tako je npr. v Avstriji osnovno šolanje omejeno zgolj na ljudsko šolo, kjer pouk poteka do 4. razreda. Omogočeno imajo le varstvo od konca pouka do 16. ure. V pouk se ne vključujejo dodatni strokovni delavci, ki bi otrokom s težavami pomagali. Po končani ljudski šoli se učenci vključujejo v nižje srednje šole, ki so lahko t. i. glavne šole in pa nižje gimnazije, od koder se naprej vključujejo v višje srednje šole - po naše srednje tehniške šole - in višje gimnazije. Prva diferenciacija se začne že po ljudski šoli. Poleg učencev domačinov je vedno več vključenih otrok priseljencev – tujcev. Zelo podobno je organizirano osnovno in srednje šolanje v Nemčiji. Tudi tu se učenci iz osnovne šole vključujejo v različne nižje srednje šole. Velike probleme na osnovnih šolah in še več na srednjih imajo z učenci priseljencev, zlasti Turkov, kjer otrok starši ne pošiljajo redno v šolo. Njihova motivacija za učenje je zelo nizka; veliko deklet niti ne konča srednje šole – po naše osnovne šole. Tudi tu ni organizirane šolske prehrane. Nikjer pa nismo naleteli na tako organiziranost, da bi v okrilju šole delovali vrtci. Ti se s šolami praviloma ne povezujejo. Učitelji v šolah, ki smo jih obiskali, dokaj zavzeto uvajajo nove aktivne oblike dela z učenci. Šola iz Nemčije izvaja pouk v heterogenih razredih; pomešani so učenci od 1. do 4. razreda. Učitelji se tako nekaj časa ukvarjajo z učenci 1., nato 2., 3 in 4. razreda. Mlajši učenci se učijo od starejših. Urniki niso tako strukturirani kot v slovenski šoli, ampak so predmeti med seboj prepleteni. Odnosi med učenci in učitelji so zelo sproščeni. Učitelji niso ne vem kako obremenjeni z zahtevami učnih načrtov, ki jih v taki obliki kot pri nas niti ne poznajo. Ocenjevanje je zelo sproščeno in je več ali manj dvakrat letno opredeljeno na razgovor med učiteljem, starši in učencem o tem, kaj učenec že obvlada in česa še ne.

Drugačna je slika v baltskih državah, kjer so osnovne šole običajno združene s srednjimi šolami. Močno je še opazen vpliv trdega režima iz preteklosti. Te šole so običajno zelo velike in terjajo, kot sami pravijo, »tršo« organizacijo, česar v nemških in avstrijskih ljudskih šolah ni bilo opaziti. Pogoji za delo so v baltskih državah slabi. Čuti se, da večjih reform v šolstvu že nekaj časa ni bilo. Več ali manj prevladujejo frontalne oblike dela, knjižnice po šolah so skromne, oprema in prostori pa »socialistični«. Tudi tu - vsaj na šolah, ki smo jih obiskali - imajo veliko težav z motivacijo za učenje. Problem je učenje materinega jezika, ki se je po čudnem naključju znašel nekako v podrejenem položaju glede na ruski jezik, ki ga govorijo priseljenci iz Rusije.