Zven tamburic ob materinskem dnevu

Tudi letos je tamburaška skupina "Kašarji" na predvečer materinskega dne pripravila koncert v dvorani na Breznici. Gostje nonet Vasovalci in Ženski pevski zbor Spodnja Idrija.

V počastitev materinskega dneva je Tamburaška skupina »Kašarji« minulo soboto pripravila koncert, ki sta ga z nastopom obogatila še nonet Vasovalci in Ženski pevski zbor Spodnje Idrije. Uro in pol so obiskovalci lahko uživali v petju in zvenu tamburic. Kulturna dvorana na Breznici sicer ni bila polna tako kot ob lanskem prazniku, ni pa kaj dosti manjkalo, da bi bila. Umetniški vodja tamburašev Jernej Smolej je bil kljub temu zelo zadovoljen. Povedal je tudi, da se zanimanje za tamburaško skupino pod Stolom povečuje. Nenazadnje tudi zato, ker so v zadnjih letih prenehale delovati druge tovrstne skupine v tem delu Gorenjske in so »Kašarji« eni redkih, ki ohranjajo zven tamburic. Igrajo predvsem slovensko ljudsko glasbo in originalne tamburaške skladbe.

Tamburaška skupina »Kašarji« je bila sicer ustanovljena pred osmimi leti na pobudo Smoleja, ki je sicer učitelj kitare v Glasbeni šoli Jesenice. Tako tudi ni čudno, da so vsi člani skupine njegovi nekdanji učenci. Zasedba, ki vadi enkrat na teden po tri ure, se je pred kratkim spremenila in jo tako sestavljajo Nevenka Smolej, Vid Hribar, Nejc Janša, Peter Bulovec, Luka Sprinčnik, Alen Štros, Janez Skumavc, Staš Hernič in Ida Begovič. Še lani je pod njihovim okriljem delovala tudi mladinska skupina, vendar so njeni člani prestopili k starejši. A Smolej pričakuje, da bo v nekaj letih ta znova zaživela, saj je v občini Žirovnica kar nekaj mladih, ki se učijo igrati kitaro. »V skupino sprejmemo tiste, ki glasbeno šolo obiskujejo vsaj tri leta. Kdor namreč zna dobro igrati kitaro, mu tamburice ne bi smele delati velikih problemov,« pravi Smolej.

V osmih letih delovanja so »Kašarji« nastopali marsikje; pot jih je med drugim zanesla v Ameriko, Grčijo, Srbijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo … Pred leti so izdali tudi dve zgoščenki, seveda razmišljajo tudi o tretji. Tamburice so sicer pod Stolom zvenele že v 50-ih letih prejšnjega stoletja, tedaj so obstajale kar tri tamburaške skupine. Pol stoletja za tem so tradicijo začeli obujati »Kašarji«. Tamburice so k nam prišle razmeroma pozno. Inštrument naj bi oblikovali narodi na Bližnjem vzhodu, z osvajanji pa so ga razširili tudi na evropsko ozemlje. Med južne Slovane so ga v 14. in 15. stoletju prinesli Turki, v 18. in 19. stoletju pa so bile tamburice najbolj zastopano ljudsko glasbilo v Vojvodini in Slavoniji. Pri Slovencih je tamburaštvo prisotno od 19. stoletja dalje v obliki folklornih ansamblov, tamburaški orkestri pa so se začeli uveljavljati ob koncu 19. stoletja.