Mladinska izmenjava v Žirovnici

Podmladek Slovenske demokratske stranke v Žirovnici je v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v goste povabil udeležence mladinske izmenjave iz tujine - predstavnike sorodnih podmladkov iz Francije, Finske, Nemčije in Slovaške. Evropska unija daje velik poudarek ohranitvi nacionalne identitete in kulture vseh narodov, ki živijo na njenem območju. Prav to nas je pritegnilo k sodelovanju pri projektu, poleg tega smo želeli uglednim gostom iz tujine v najlepši luči predstaviti naše kraje, bogato kulturno dediščino in aktivno vlogo naših rojakov pri razvoju slovenske kulture, slovenskega jezika in državnosti. Predstavitev smo izvedli v soboto, 10. februarja. Po zboru pred hostelom Jakelj smo mlade najprej pospremili do Čopove rojstne hiše. Po uvodnem pozdravu predsednika OO SDS Žirovnica smo mladim gostom v obliki multivizije prikazali ključne postaje na Poti kulturne dediščine. Gostje so spoznali življenje in delo jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Matije Čopa (1797-1835). Za tem smo goste pogostili s tradicionalnimi slovenskimi jedmi - orehovimi poticami in razdelili tuje prevode gradiva o Poti kulturne dediščine. Z zanimanjem so prisluhnili strokovni razlagi pa tudi zgledno urejena Čopova rojstna hiša je nanje naredila velik vtis. Ogledali so si tudi Čopovo spominsko sobo, kjer je goste iz Francije zanimal vpliv francoske okupacije slovenskega ozemlja na našo kulturo in jezik.

Po ogledu Čopove rojstne hiše smo se odpravili na razgledno točko Vodni zbiralnik Žirovnica, odkoder se razprostira čudovit razgled po naši občini in okolici Bleda. Dopoldanski del obiska pa smo zaključili s kosilom v prijetni domači gostilni Osvald na Selu. Ob lepem vremenu smo nadaljevali našo pot po glavni cesti proti Janševemu čebelnjaku na Breznici. Spotoma smo gostom pokazali cerkvico Sv. Lovrenca nad Zabreznico in jim razložili njeno zgodovino in pomen v času turških vpadov na slovenskem. Gostje so z zanimanjem prisluhnili tudi razlagi o bogati umetniški zbirki v cerkvi na Breznici s Plečnikovim spomenikom v ospredju. Na Breznici je bil rojen svetovno znani čebelarski učitelj in pisec Anton Janša (1734–1773). Glavne značilnosti Janševega dela in bogate čebelarske tradicije v naših krajih je gostom prijazno predstavila gospodična Vanja. Janšev čebelnjak na Breznici je pomemben del slovenske čebelarske kulturne dediščine in je bil leta 2003 temeljito obnovljen.

Vrhunec Poti kulturne dediščine je po mnenju mnogih gostov predstavljal ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Slikovita vasica, kjer stoji znamenita cerkvica Sv. Marka, je rojstni kraj največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800–1849). Ta je s svojimi pesniškimi deli v slovenskem jeziku budil narodno zavest in se boril za enakopravnost slovenskega naroda z drugimi narodi. Vrba pa je zaradi njegovih pesniških del postala še posebej privlačna v slovenskem prostoru. Življenje in delo našega največjega pesnika je gostom predstavila kustosinja Gorenjskega muzeja Kranj, ki upravlja s Prešernovo rojstno hišo. Gostje so si nato ogledali prostore v hiši, stare predmete, star denar in posebno sobo, v kateri so razstavljena Prešernova dela. V posebni sobi so razstavljena tudi Prešernova dela prevedena v tuje jezike. Z velikim zanimanjem so sledili strokovni razlagi. Še posebej so jih pritegnili prevodi Prešernovih pesmi v tujih jezikih. Po končanem obisku smo na podlagi izjav naših gostov z veseljem ugotovili, da je naša predstavitev uspela. Naši kraji in bogata kulturna dediščina so zelo privlačni za tujce, zato bomo tudi v bodoče sodelovali pri podobnih projektih. Mladi se zavedamo, da slovenska kulturna dediščina predstavlja pomemben del evropske kulturne dediščine in si zato zasluži večjo prepoznavnost v tujini. Tudi mladi želimo aktivno sodelovati pri njeni promociji. Ob uspešno izpeljanem obisku bi se za pomoč in gradivo želeli posebej zahvaliti g. Dolžanu, direktorju Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, Čebelarski zvezi Zgornje Gorenjske in g. Dušanu Kontetu – OO SDS Žirovnica.