Regije in človekove pravice

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Zadnji »Glasi« me bodejo. Regijski razvoj bo lahko zgrešil prave tirnice. Tistim pa, ki poudarjajo, da je država še lastnik, da je država še vedno tat, dokler vsega ne vrne. Gospodar je bil še vedno najboljši tisti, ki je nekaj naredil, to je cerkev in kmet, ki je rasel z zemljo. Največje kršitve človečnosti so bili deležni kmetje in jih nihče ne omenja, pač pa imajo stari oblastniki sedaj še vedno polno dela s cigani. Ti bi se v 60 letih lahko naučili, da se živi od dela, pa nepismenih sploh ne bi smelo biti. Bil sem priča rubežu, ko so kmetici s tremi mladoletnimi sinovi odpeljali čeber z nasoljenim mesom, pa o obvezni oddaji bi se dalo še marsikaj reči. Kmet je moral plačati davke, v državnih firmah se je pa delalo neekonomično, pa ne zaradi delavcev. Zato so vse propadle, kar z normalnim poslovanjem ne bi smele. Dobili pa smo moderne bogataše.

Kmet je delal en »šiht« v službi, drugega pa doma. Tega naj se človekovi pravičniki zavejo. Vseeno so male kmetije propadle. Jaz vidim pameten razvoj regij v oživljanju poljedelstva, malih kmetij. Te so bile zibelke zdravih ljudi. Ne zopet zapravljati za velike. Ti imajo velik učinek, a so uničili krajino in samopridelovanje. Veliko narejenih obratov je bilo zaprtih. Prav bi bilo, da se stari oživijo in ne gradijo na novih lokacijah. Oživiti je treba planinsko pašništvo in izumirajoče obrti. V šolah pa vzgajati tudi za delo in ljubezen do zemlje. Vsi upravni organi bi se morali zavedati, da so v službi ljudi, ne samo na stolčkih. Regije lahko popravijo stanje, če se bodo prav vodile.

Jožef Kocijančič