Takšna in drugačna prebujanja

V marcu se prebuja pomlad, v njem pa poteka tudi mednarodni teden možganov. Kaj ima to dvoje skupnega? Kar precej. V sedanjosti se pomlad bolj redko prebuja v marcu. Narava je »ponorela« v svojem redu, ljudje pa ne kažejo več zdrave pameti, še manj resnične modrosti. Zdi se, da svojih možganov sploh ne uporabljajo. Oboje je tesno povezano. Ravno zaradi človeške neumnosti smo priča hudim klimatskim spremembam, ki povzročajo mnoge težave, strahove in skrbi. Dejanja, ki v končni fazi škodijo nam samim in celo ogrožajo naš obstoj, so neumna! Res je, da pogosto ne vidimo njihovih dolgoročnih posledic, ampak tudi to je svojevrstna neumnost. V bistvu je vseh naših težav kriva človeška neumnost.

Se kdaj zamislite, za kaj uporabljate svoje možgane? Ponavadi smo tako globoko zakopani v svoje male probleme, da resnično pomembnih sploh ne vidimo. Obsedeno razmišljamo o tem, da nas je sosed užalil, da v trgovini nimajo »našega« kruha ipd. Sledijo vprašanja lokalne in državne ureditve nekaterih problemov, kot so: ustanavljanje šol, umetna oploditev, splav, kam s cigani, protikadilski zakon, davčna zakonodaja ipd. Več ljudi ko zadevajo, bolj pomembna se zdijo, poročanje medijev pa ta občutek še okrepi. Pa je res smiselno, da tratimo svoje možganske kapacitete zanje? Ne trdim, da gre za nepomembne stvari, ampak koliko pa lahko zares odločamo o njih? Referendumov ponavadi ni, trditve, da na reševanje teh problemov lahko vplivamo vsi prek svojega predstavnika v parlamentu, pa so navadne pravljice. Dejstvo je, da se zakoni in predpisi sprejemajo na ravni »visoke politike«, »navadne raje« pa nihče nič ne vpraša. Le komu so npr. prav podražitve z uvedbo evra?! V morju primerov lahko samo preklinjamo nad vpeljanimi novostmi – samimi pametnimi odločitvami vodilnih, ki so nam samo v korist. Ali res? Očitno nič ne moremo, tudi če ni tako. Globoka razmišljanja in dolgotrajne razprave o problemih, v katerih nimamo nobene pravice odločanja, so nesmiselne in celo škodljive, saj se prav zaradi tega ne lotimo zares pomembnih.

In kaj je zares pomembno? Zame zagotovo vprašanje, kako to, da imam vsak dan manj svobode in pravice odločati o stvareh, ki direktno zadevajo mene in moje življenje. Kako je mogoče, da si nekakšen »vrh« jemlje pravico odločati o tem?! Dejstva kažejo, da so vladajoči z močjo odločanja, pogosto pa tudi z veliko finančno močjo voljo navadnih ljudi povsem povozili. Jaz naj samo ubogljivo jem tablete, ki mi jih dovoli država, pa nič zato, če niso najboljše. Tudi kadim, pijem … naj tako, kot določi država. Nasploh naj čim več delam in čim več plačam za čim manj. Sprašujem se, kdaj mi bodo predpisali še to, kaj naj jem in kdaj naj hodim spat. Mi bo kak norec v imenu povečanja rodnosti predpisal celo obvezen seks? (In Orwell naj bi bil fantastika?!) Očitno si »vrhovi« domišljajo, da najbolje vedo, kaj je dobro za nas. Bolj verjetno pa tako samo pravijo, ker se lepše sliši kot »kaj me briga, zanima me samo moj položaj, moja moč in moj zaslužek«. V igri sta torej tudi pogoltnost in egoizem. Toda modri ljudje vedo, da egoizem in materialno bogastvo ne prinašata sreče, prej obratno. Pa smo spet pri pomanjkanju pameti! Z izkoriščanjem, škodovanjem, »farbanjem« ljudskih množic in uničevanjem narave se dajo zaslužiti milijoni, modro pa to nikakor ni, da o značaju ne govorimo. Bodo v bližnji prihodnosti množice umirale od žeje, mraza in lakote, medtem ko bo bogata peščica osnovne življenjske potrebščine bajno plačevala – z denarjem, ki je bil pridobljen točno na račun povzročitve teh razmer? Pomislite, prebudite se in razmigajte možgane! Se da kaj narediti, da ne bi peščica topoumnih pogoltnežev krojila našega življenja? Pa še kako se da! Velika množica ima veliko moč. Razmislite o naslednjih dveh stavkih. Banke obstajajo samo, dokler imajo varčevalce. Carl Gustav Jung pa je rekel: »Sto velikih možganov skupaj nam da eno veliko debelo glavo.« Meni porajata asociacije na vlado, parlament in t. i. demokracijo, v katero nikoli nisem verjela.